Zaradi zapravljive Grčije postajam evroskeptik

Grki

Pa to ni res. Skoraj 384 milijonov € (384.000.000 €) posojila bomo poslali zapravljivim Grkom, da se izmažejo iz finančnega brezna v katerega padajo zaradi pretiranega zapravljanja, življenja na veliki nogi brez finančne podlage, zaradi lahkotnega načina življenja. To znese okoli 192 € na državljana Slovenije ali okoli 500 € na zaposlenega, kar je skoraj ena minimalna plača. To sicer izgleda kot posojilo, a verjamem, da tega denarja ne bomo nikoli več videli.

Saj razumem, da so Grki člani naše družine – EU in evro območja in da je verjetno situacija taka, da bi nas lahko vse potegnili v brezno, vendar Grki so ne samo, da so pretirano zapravljali, oni so se tudi lagali (prirejali statistične podatke za bruseljske birokrate).

Kako bi to izgledalo v družini?

Predstavljajte si tako situacijo v razširjeni družini. Vaša družina živi solidno, a preprosto življenje, brat, precej temperamenten (pomeni, da se rad in hitro ujezi), ki živi v sosednjem mestu v razkošni hiši, se vam večkrat pohvali, da ima odlično plačo, da je skratka dobro situiran. Tudi njegovo obnašanje in razkazovanje v razkošnih oblekah, modernem športnem avtomobilu, dragih počitnicah, kažejo na to, da mu dobro gre. Brat seveda zamolči, da rad obiskuje kazinoje, da je vse kar ima, kupljeno na “puf” in da je tudi na hiši hipoteka.

Pa se en dan oglasi pri vas in vas poprosi za nekaj denarja, da odplača dolgove, ki si jih je nabral. Teh dolgov je toliko, da vas kar zapeče v glavi. Če prodate skoraj vse kar imate, pa še ne bi zmogli. Pa brat skliče vso žlahto in poprosi za pomoč pri reševanju svoje “tragedije”.

Žlahta se zbere in kar denar na kup za poplačilo najnujnejših dolgov, da brat komu ne bo kaj storil. Brat pa seveda zatrdno obljubi, da se bo poboljšal. Obljubi celo, da bo prodal razkošnega mercedesa in si kupil samo VW pasata, kar je za vso družino znak, da se je res poboljšal. Globoko v sebi sicer vsi veste, da tega denarja ni sposoben nikoli vrniti, a potisnete slab občutek vase. Brat je namreč precej temperamenten in lahko naredi kakšno neumnost …

Postajam evroskeptik

Vedno sem bil nekako navdušen nad Evropsko unijo. Se mi je zdelo prav, da se povezujemo, da Evropejci nekako “držimo skupaj”. Vendar je vedno bolj očitno, da slavna bruseljska birokracija nima učinkovitih mehanizmov nadzora, ki bi preprečili take neumnosti.

Tudi način reševanja Grčije, ki sama ne bo storila veliko in je za sedaj samo obljubila, da bo “zategovala pas” (poglejte si ukrepe!). Pomislite, požrtvovalni Grki bodo žrtvovali celo 13. in 14. plačo državnim uslužbencem, ki zaslužijo več kot 3.000 € na mesec. Neverjetno! Če je to kakšna solidarnost! Tole je crkljanje ali “zanašanje riti”, kot temu sočno pravijo naši starši.

Kaj se bo pokazalo v drugih tudi temperamentnih državah: Španiji, Portugalski, Italiji, pa Romuniji, Bolgariji?

Še najbolj me pa skrbi, kaj se bo pokazalo v Sloveniji, ki tudi rada živi na veliki nogi. Samo poglejte kaj za eno “pošast” se gradi v Ljubljani v Stožicah.

Postajam evroskeptik.

Foto: Lucretious, SXC

15 odgovorov
  1. kolos
    kolos says:

    Na referendumu o vstopu v Evropsko U(maza)nijo sem glasoval proti; ker smo se takrat komaj odcepili od ene večnacionalne zveze in že takoj brezglavo rinili v drugo zvezo.torej sem bil (navkljub od vseh strani opevani pridružitvi) že takrat to, čemur se danes reče evroskeptik.
    Ni pa realno imeti vseh Grkov za zapravljive- enako kot imamo mnogi Slovenci podpovprečno plačo in razen stare plehnate kripe ne premoremo omembe vrednega imetja, je veliko Grkov, ki delajo skoraj samo za položnice.
    Če smo v prejšnji Jugi iz solidarnosti delali emo soboto mesečno za manj razvite republike, če smo v “samostojni” Sloveniji davkoplačevalci pred dobrimi 10 leti sanirali banke in smo v tej globalni krizi z javnim sredstvi reševali finančni sektor, bomo pa še dajali za poplačilo dolgov (ki so jih ustvarile ozke interesne elite, ne pa državljani teh držav) temperamentnejših bratov v razširjeni evropski družini…in sumim, da je Grčija le prva domina, ki je padla…

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @kolos: Sam nisem bil tako vizionarski v času vstopa v EU. Vseeno še sedaj menim, da je več plusov članstva kot minusov.

      Sam se razburjam zaradi neustreznega reševanja potratne članice, ki niti nima namena (kaj šele, da bi kaj spravila v prakso) spremeniti svojih navad. To pa me jezi.

      Odgovori
  2. Aljoša
    Aljoša says:

    Delno se strinjam z zapisanim, toda vseeno sem prepričan, da je EU – če jo bomo upoštevali – zadostna varovalka pred še večjimi krizami. Tukaj imam v mislih politične, vojaške (!), družbene … Glede Grčije mislim, da je trenutno grdi raček Evro območja in bo taka še nekaj časa ostala … vsekakor pa je takih “račkov” precej več in so mnogo grši. In mnogo spretnejši.

    Neokusno pa je, da se Slovenci tako slinimo h krpanju dolga drugih, ko pa imamo doma dovolj finančnih lukenj.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Aljoša: Ja, tudi sam sem vesel, da smo del EU – ravno iz teh razlogov, ki jih navajate.

      Po drugi strani se mi pa zdi, da je EU birokracija pač preveč – birokratska in ni bila sposobna ali pa ni hotela videti grških laži (prikrivanj statističnih podatkov).

      Odgovori
  3. pavel
    pavel says:

    Aleš, zelo lep blog. Res je estetski. Zelo se potrudiš za to.
    Tudi tale prispevek o Grčiji mi je všeč.

    Danes je celo Mencinger izjavil – prvič pravilno in prvič se strinjam s katerokoli njegovo izjavo o ekonomiji – da Grčiji posojenega denarja ne bomo več videli.

    Brščič je danes na Odmevih lepo povedal: zapravljivo življenje grških vlad in neumnih posojilodajalskih bank je krivo za tako velik puf Grčije, ki ga ne bo zmogla nikoli plačati.

    Grčijo morajo vreči iz EMU, njihov novi denar mora devalvirati, posojilodajalci jim morajo odpisati večji del miljardnih dolgov, država pa na trgu ne bo več dobila novih pufov. Le kdo lahko verjame večletnemu odvisniku, da bo kar čez noč opustil drogo.

    Sicer pa so najbolj krive za velike dolgove grške socialistične vlade ( PASOK, Papandreu), ki so napajale s pufi svoje interesne birokratske skupine ( podobno kar komunajzerji delajo v Sloveniji). Desne vlade, ki pa so redko prišle v Grčiji na oblast pa teh apetitov niso drastično omejile, ker so se bale demonstracij razvajenih birokratov ( tako kot Janša, ki ni naredil drastičnih rezov in Mrkaićevih reform). Grško gospodarstvo pa je ostalo za to nereformirano in dokaj revno ter zato izpostavljeno že najmanjšemu vetriču, kaj šele veliki gospodarski krizi.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Pavel: Hvala. Ja, ekonomisti pravijo, da tega denarja ne bomo več videli. Mi bomo to seveda stoično prenesli, Nemci se mi zdi, bodo pa čisto “popenili”. Znebili se bodo menda okoli 20 milijard €.

      Odgovori
  4. P.J.
    P.J. says:

    Stvar je preprosta. Grčiji bomo pomagali vrniti denar, ki ga nima z denarjem ki ga nimamo in ker nam ga Grčija ne bo vrnila ga tudi nikoli ne bomo imeli.

    Vendar pa bo zaradi tega vse v redu. Iluzija vredna zvenečega imena Copperfield.

    Analogija k zgodbi o razsipnem bratu: mi bomo vzeli kredit (v času kreditnega krča) in ga z malenkost višjo obrestno mero posodili naprej razsipnemu bratu, ki že sedaj ni sposoben vračati svojih kreditov?!? Kolikor je meni znano, obstajajo tri vrste bbratov in sester:
    – zadolženi, ki porabijo več kot zaslužijo
    – uravnoteženi, ki porabijo toliko kot zaslužijo
    – premožni, ki porabijo manj, kot zaslužijo
    Primarno je torej spremeniti odnos in ne količino razpoložljivega denarja. Poplačilo kredita s kreditom?!? Kdo se tukaj igra z ognjem?

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @P.J.: Se strinjam s tvojim zapisom. S tremi alinejami o treh vrstah bratov ste zadeli bistvo. Grki so pač pod prvo alinejo in mi tudi, četudi nam to ni jasno.

      Odgovori
  5. Marjeta
    Marjeta says:

    Zanima me tvoj ” verjamem, da tega denarja ne bomo nikoli več videli”. Imaš kak argument, podatek, dokaz, ki podpira tvoje prepričanje? Prejšnji teden sem bila v Grčiji. Vedno je fino slišati več plati. Grški mediji se pritožujejo nad visokimi obrestmi posojil iz EU, ki so po njihovem višji od obresti, ki jh ponuja IMF…
    Skratka – posojilo načeloma prinese koristi obema stranema, to ni darilo.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Marjeta: Ja, meni se je zapisalo verjamem, včeraj (verjetno kdo tudi prej) pa so to potrdili tudi ekonomisti. Sploh je vprašanje dolga Grčije bolj vprašanje njihovega odnosa k “zategovanju pasu”, ki ga odlično simbolizira prav “neverjeten ukrep”: da bodo odvzeli 13. in 14. plačo javnim uslužbencem, pa še to samo tistim, ki imajo več kot 3000€ plače.

      Naravnanosti naroda se pač ne da spremeniti čez noč. Tudi zato moja bojazen, da tega denarja ne bomo več videli. Sicer ga pa tudi mi nimamo.

      Odgovori
  6. Rak
    Rak says:

    Koliko je ta EU vredna, se bo kmalu videlo iz potrebnih ukrepov, da se kaj takega ne ponovi. Sam sem bil, sem in še bom zanjo, dokler mi bo bolj varna in bolj materinska kot bivša Juga ali pa kot novonastajajoča baypas Slovenija.

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. "Zaradi zapravljive Grčije postajam evroskeptik | PREPROSTOST" – http://bit.ly/anYDgT (via @Apture)

  2. […] Aleš Čerin je zaradi te EU pomoči ( ki jo je potrebno predvsem gledati iz nemškega in francoskega reševanja svojih privatnih bank, ki so Grčiji v preteklosti posodile 300 od 400miljard €) začel dvomiti o EU. Slučajno sem nekje pred kratkim prebral delček zapisa  klasično liberalne nekdanje premierke Anglije Margaret Thacher, ki pravi da je EU čista politična tvorba. Tvorba nastala na podlagi planske ( socialistične)  ekonomije. Če pogledamo bolj natančno ima EU predimenzionirano birokracijo ( kar je značilnost socialističnih držav), ki je neučinkovita in malenkostna. Hkrati pa je še en znak prav to veselje komunističnih Vzhodnoevropskih vlad, ki so kvazireformirane z navdušenjem peljale svoje države v EU. […]

  3. "Zaradi zapravljive Grčije postajam evroskeptik | PREPROSTOST" – http://bit.ly/anYDgT (via @Apture)

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja