Ti verjameš v MAMO?
Tole zgodbo sem pred časom dobil po e-pošti.
Dva otroka v trebuhu se pogovarjata:
A: A verjameš v življenje po rojstvu?
B: Seveda. Gotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva zdaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
A: To je neumnost! Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
B: Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.
A: Mah, daj … To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? Ne! To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
B: Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, česar sva navajena.
A: Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
B: No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino MAMO. Ona bo potem skrbela za naju.
A: MAMA? Ti verjameš v MAMO? In kje naj bi, po tvoje, bila?
B: Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
A: Ne verjamem! MAME nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
B: Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.
Zgodba je seveda izmišljena, tako kot je življenje po smrti – za nekatere.
Foto: S A R A H ✗ S H A R P, Unsplash
O Aleš,
kako je pa to lepo! 🙂
In ko pridemo v življenje po rojstvu in postanemo preveliki samo za mamo, je še bolj pomembno tisto splošno in mnogo večje naročje, ki ga mama pač ne zmore – Božje naročje!
O življenju po zemeljskem živeljenju se pa podobno pogovarjamo, praviloma se tudi nobeden ne vrne in tako nimamo pravih informacij od Tam … Ali pa?
Vse dobro!
Oh, nisem do konca napisala stavka …
O življenju po zemeljskem živeljenju se pa podobno pogovarjamo – kot se pogovarjata otroka v mami …
ana od srca – mama zmore več kot BOG.
O Mamaa, morda kakšno mamo celo Bog uboga? 😉