Rad bi potargetiral blogovsko komjuniti
Sem bil na Blogresu in bil zelo zadovoljen z dogajanjem. Predavanja odlična – predvsem Gerd Leonhard, delavnice pa nekatere bolj tako – bolj reklama za sam izdelek kot koristne.
Spoznal sem tudi nekaj blogerjev (Sašo, Franca, …), s katerimi smo lahko poklepetali tudi “v živo”.
Sem bil pa razočaran nad jezikom, ki se je uporabljal med predavanji. Sam nisem noben jezikovni čistun, menim pa, da bi se lahko predavatelji potrudili in izraze, ki jih v slovenščini že imamo, pač tudi uporabljali.
Sam predavam (na drugem strokovnem področju), kjer tudi mrgoli angleških izrazov, pa smo jih kar nekaj prevedli in s tem tudi uvedli v naše strokovno izrazoslovje. Prav preko izobraževalnih dejavnosti.
Sam sem pač “juser”, ki mu je za slovenščino mar in opazil sem, da sploh nisem edini. Menim tudi, da bi bil velik “benefit” tudi za bodoče generacije “juserjev”, če bi se na takih srečanjih uporabljala slovenščina. Naj navedem nekaj spakedrank, ki so me najbolj zadele in za katere že imamo slovenske izraze:
- potargetiram (ciljam),
- početam (poklepetam),
- brovdbend (širokopasovna povezava)
- bravzer (brskljalnik)
- reskining (nova koža)
- pisi (računalnik)
- linki (povezave)
- targetiramo komjuniti (ciljamo skupnost)
- čardžamo (zaračunamo),
- invajtanje (povabilo).
Vidim pa, da se nekateri trudijo za dobro slovenščino v blogovski skupnosti. Izjemno dobro je napisan članek Dr. Živaga “27 nasvetu za bolšo slovenštino”, ki je objavljen tudi v tiskani Blogoroli. Čestitke avtorju!
Ko sem se oglasil po sicer odličnem predavanju Albina Ložarja, so se nekateri naslednji predavatelji že vnaprej opravičevali in se javno odločili za uporabo spakedrank. Tudi v redu.
Sam menim, da je stvar uporabe slovenskih strokovnih izrazov samo stvar osebne naravnanosti, odnosa do jezika in mentalne lenobe (lažje je najti kar angleški izraz, kot se potruditi za prevod).
Kaj ko bi naredili slovarček slovenskih izrazov za internetne spakedranke? Začel sem zgoraj in vas vabim, da popravite in dodate nove izraze v komentarjih.
Aleš Čerin
WTF!? Slova suxxx BT. Če ho’čš bit kul (pa to)… pol slo NO go! Štekaš!
(Se strinjam. Predavatelji bi se lahko malo potrudili!)
Hvala za tole. Sem moral trikrat prebrati, da sem razumel 🙂 .
Ja, vse je stvar odločitve (“potrudil se bom”). Saj tudi če je potem kakšna tujka…
In nekateri pravijo, da so imeli tudi težave z razumevanjem: http://meeya.blog.siol.net/2008/06/20/blogres-blogrem/
Mislim, da Dr. Živago ni avtor teh nasvetov, jaz sem na e-pošto to prejela že kakšno leto nazaj.
Ja, konkretno pri predavanju Albina Lozerja sem se čisto izgubila … je pa res, da so bila ostala predavanja bolj poljudno zasnovana.
Glede izrazov … mislim, da je marsikateri prevedljiv že kar s prvim slovarskim pomenom in je pri tem res stvar posameznika, ali se bo odločil za angleški ali slovenski izraz. Bolj problematični in za takšnole debato se mi zdijo izrazi, ki nimajo slovenskega ustreznika … Jih pa žal nimam zabeleženih, ker res nisem bila na Blogresu s tem namenom, da bi si zapisovala takšne zadeve 🙂 Sicer se s terminologijo informatike ukvarjajo pri Islovarju: http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp. Pa lep pozdrav celi blogarski komjuniti, ups, skupnosti 😉
Tudi meni tole ni všeč, nisem pa siguren, kako in koliko se bo dalo temu izogniti. Podobno se namreč dogaja tudi večjim jezikom, denimo nemščini. Že od nekdaj mi je bilo pri nemščini všeč, da so imeli za vse svoje besede, celo za tehnične izdelke kot denimo televizor (Fernseher). Žal pa globalizacija zahteva svoj davek in danes Nemci skoraj ne poznajo lastnih besed za forecast, meeting room in podobno.
problem je predvsem v tem, da je mladi generaciji skoraj povsem vseeno za lasten jezik, ker itrak preživijo dneve na internetu in chatajo v tujem jeziku. Meni se pri tem zastavljata dve vprašanji:
1. kako zadevo obrniti v smeri ohranitve lepega materinega jezika
2. ali je to sploh potrebno? Kaj pa, če imajo mladi prav.
Ja tudi sam sem bolj skeptičen, pa vendar se mi zdi prav povedati. Pravzaprav sploh nisem bil osamljen v razmišljanju. Kar nekaj ljudi se oglaša.
1. Sam ne vidim druge rešitve kot, da se skupaj trudimo za lep jezik. Popravljati, opozarjati, pisati o tem, pisati lepo, … skratka se truditi. Saj veš, da sem jaz že od nekdaj težil po firmi z lepo slovenščino in naj se ti pohvalim, da me na seminarjih predstavijo kot človeka, ki je vpeljal TUKS 🙂
2. S tem se pa ne strinjam. Povsod je treba ohranjati raznolikost. V naravi – raznolikost vrst, v jezikih, kulturah, … Ne znam pa kar tako navesti kak pameten argument. Tako čutim.
Vidiš Tuksman, tudi jaz čutim podobno kot ti. Ampak v jutrišnjem svetu bodo pa živeli današnji mladi, ne jaz. Jaz verjamem, da bo njihov svet lepši z lepo slovenščino, nisem pa prepičan. da to res drži.
Ja, moj Blitz res je, da bodo v jutrišnem svetu živeli današnji mladi. Prav je, da se mi starci oglašamo. Verjemi, da beseda deluje. Zakaj pa pišemo bloge?
Beseda ima moč – vendar samo, če jo izrečeš. To je edino kar lahko storimo. Koliko se bo pa prijelo pa ni naš problem (ob predpostavki, da smo naredili kar smo mogli).
Se strinjam z napisanim. Tudi sama se pri prevajanju računalniških izrazov v navodilih za uporabo zelo trudim uporabljati slovenske prevode, sploh tiste iz i-slovarja in ne glede na to, da se v nemščini res večinoma pojavljajo kot angleške sposojenke.
Je pa včasih meja med domačnostjo in razumljivostjo malce pretanka in je bolje uporabiti tuj izraz. Po dobrem premisleku seveda.
Zadnjič so me mučili z izrazom “podcast” – nikakor si nisem upala napisati “poddaja”, kaj bo pa Jonas reku? 🙂 Pa tudi za infotainment nisem našla nič pametnega – pri tehničnih besedilih ne smem preveč ustvarjati, temveč bolj povzemati že ustvarjene izraze. Zato, IT-strokovnjaki, pridno sodelujte pri nastajanju novih izrazov, prevajalci pa jih bomo uporabljali 🙂
alcessa: Hvala, ker si se oglasila – tako vsaj vem, da nisem osamljen v boju z “mlini na veter”.
Ja, se strinjam s tem da je “včasih meja med domačnostjo in razumljivostjo malce pretanka in je bolje uporabiti tuj izraz.” Ne želim biti nek čistun, vendar na Blogresu je bilo ravnotežje pomaknjeno izrazito v stran popačenk za katere imamo prav lepe slovenske besede.
Odlično, da se kot prevajalka trudiš. To ima po moje velik vpliv na uporabo in na to da se kakšen izraz prime.
Lepo te pozdravljam in oglasi se še kaj.
Ne, seveda nisem avtorica omenjenih nasvetov, to sem samo prekopirala iz e-poštnega sporočila. 😉 Sem pa seveda dopisala besedilo, ki se nahaja pod nasveti. 😀
V kateri številki Blogorolle so ga objavili? Nič nisem vedela o tem. 😯
Oh, nisem vedel, da je dr. Živago ženskega spola. Prav tako nisem vedel, da nisi avtorica nasvetov. Če slučajno poznaš avtorja, mi prosim sporoči njegovo(njeno) ime. Nasveti so izjemno dobri, duhoviti, … in prav je, da se ve kdo je avtor.
Objavljeni so bili 28. številki Blogorole na strani 28 in podpisani s stvojim blogom. Ta Blogorola se je delila na Blogresu.
No kakorkoli: trudimo se za dobro slovenščino.
Nič hudega, se je že marsikdo zmotil. Ne zamerim.
Avtorja nasvetov žal ne vem, ker je to bil e-mail. Če morda kdo ve, naj napiše.
Bom pogledala, če bom lahko dobila kod to številko Blogorole.
Vsekakor, za dobro slovenščino si moramo prizadevati tako kot na spletu tudi v vsakdanjem življenju.
Če je ne boš dobila drugje, se oglasi na ales@edusatis.si in ti jo pošljem jaz.