Zakaj sploh pišem blog Preprostost?

Včeraj sem napisal dvestoti zapis na blogu Preprostost. Od 24. februarja 2007 do 24. septembra 2009 – v 31 mesecih – sem napisal 200 zapisov, kar je v poprečju 6 na mesec. Ni preveč veliko, vendar je treba reči, da sem bil zadnje leto bolj priden. Od začetka tega leta do sedaj sem napisal 96 zapisov, ker je malo več kot 10 na mesec ali drugače vsake 3 dni zapis. To pa ni tako lahko. Vsi zapisi niso moje delo pač pa tudi delo gostujočih piscev.

Vsak dan bere moj blog okoli 100 ljudi, ki prebere okoli 250 prispevkov na dan (v poprečju). Ta razpon se giblje med 100 in 500 prebranih prispevkov na dan. Veliko? Kaj vem, nimam občutka. Sam ne pišem zato, da bi mehanično privabil čimveč ljudi sem gor. Potem bi mi prav prišle kakšne bolj rumene teme :).

Sedajle sem se zalotil, da  razmišljam, zakaj sploh pišem blog. Pa sem našel nekaj razlogov.

1. Drugačen pogled na družbeno dogajanje. Svoje videnje sveta spremljam sedaj nekako bolj kritično in tudi bolj analitično. Več premišljujem o družbenem dogajanju kot pred pisanjem bloga in to me veseli, vznemirja, sili k stalnemu razmišljanju, reflektiranju, luščenju bistva, iskanju, učenju.
2. Spreminjanje sveta na bolje. Morda je ta stavek, ki ga imamo skavti kot glavni moto delovanja (poslanstvo) premočan, vendar menim, da vsaka javno izrečena beseda (napisana še toliko bolj) ima vpliv v javnem življenju.
   Samo želim si, da ga imajo moji zapisi v smeri spreminjanja sveta na bolje, predvsem v smislu večje PREPROSTOSTI našega načina življenja in s tem manjšega obremenjevanja Zemlje. Sam ločujem med revščino, ki se mi zdi zlo in med PREPROSTOSTJO, ki je prostovoljna odločitev za zavestno odrekanje pretirani uporabi naravnih virov in iskanju smisla v presežnem (mi Kristjani presežno imenujemo Bog).
3. Urjenje pisnega izražanja. Se mi zdi, da mi pisanje odkar pišem tale blog ne dela več nikakršnih težav. En blogovski zapis, za katerega sem se na začetku “matral” nekaj ur, ga sedaj napišem z lahkoto. Lažje in bolj učinkovito oblikujem misli, se bolj precizno in tudi bolj slikovito izražam.
   OPOMBA: Vse to so moja opažanja. Upam, da tudi vi, dragi bralci to občutite :).
   
4. Urjenje v tehničnih rešitvah: V teh dveh letih in pol sem naredil tudi velik korak v razumevanju tehničnih rešitev pri blogih. Sam in s pomočjo prijateljev sem toliko časa vrtal v neznano, da sem se naučil tudi tehnično postaviti blog. Tako sem blogovsko platformo WordPress uporabil tudi kar za svoje podjetje, za župnijo in še za kakšnega prijatelja.
   

Blog Preprostost je odprt za druge pisce (gostujoče avtorje), ki jih je kar nekaj: Manja Rozman – 1 – 2 – 3, Uroš Ješe, Matej Planinc, Judita Kač, Rigmor Lauridsen iz Danske, Jane Ciperle. Hvala in dobrodošli s še kakšnim zapisom!

Največja zahvala pa gre mojim zvestim bralcem. Velikokrat se mi zgodi, da srečam kakšnega človeka, ki pravi, da spremlja moj blog in me pohvali. Po moje je vsak bloger vesel, če se njegov blog bere, komentira, če sprovocira kakšno dejanje v smeri spreminjanja sveta na bolje. Tudi sam sem tak.

Foto: Ivan Petrov, SXC