Jamranje – slovenski nacionalni šport?
Sam veliko potujem po Evropi (Belgija, Norveška, Danska, Portugalska, Poljska, Ukrajina), se srečujem z ljudmi s celega sveta in vsakič posebej sem srečen, da lahko živim v državi kakršna je Slovenija. Prav nikjer tudi nisem opazil takšnega jamranja in pritoževanja čez državo kot v Sloveniji. Seveda je veliko reči, ki bi se jih dalo izboljšati, vendar samo jamranje k temu ne pripomore.
Včeraj sem bil na čudovitem izletu s v naših Karavankah. 24 odraslih in otrok se nas je podalo na Trupejevo poldne nad Kranjsko goro. Izlet smo (kako značilno!) začeli z jamranjem, kako vlada prav nič ne naredi za nas in padla je celo anarhistična ideja, da vlade pravzaprav sploh ne potrebujemo, ker itak nič ne naredi za nas, …
Kaj pa naj vlada dela za nas? Anton Tomažič, ki me je danes navdušil s svojim prispevkom o Glokalizaciji, pravi: “Od države pač ni treba pričakovati, da nas bo usmerjala, v kakšne vrsto gospodarstva naj se podajamo. Dovolj je, da se čim bolj umika in odstranjuje administrativne in davčne ovire.”
Ja čas je, da pokažemo iniciativo, se povežemo in začnemo sodelovati (povezovanja in sodelovanja nam pa po mojih izkušnjah še prav posebej manjka). Potem se pa lotimo kakšnega posla.
Imamo pa veliko zgledov, ki nas lahko potegnejo. Sam bi tu omenil le Boscarolov Pipistrel, ki je uspel izdelati najboljše ultralahko letalo na svetu, pa skupino mladih fantov na Zemanti, ki so izdelali izjemno praktično orodje za miljone blogerjev po celem svetu.
Gremo! Nehajmo jamrati, zagrabimo priložnosti in ne pustimo, da nas mediji zavajajo s spodbujanjem našega jamranja.
Aleš Čerin
*jámrati -am nedov. (a) nižje pog. tožiti, tarnati: nič hudega mu ni, pa vendar jamra; jamra, da ga otroci ne
ubogajo (SSKJ)
Foto: www.pipistrel.si
Velika večina ljudi je normalnih in točno ve kaj lahko pričakuje od države in politike. So pa kričači povzpetniki, ki v veliki meri v sodelovanju z mediji, klatijo neumnosti in frustracije in seveda jim lenuhi in brezvoljneži nasedajo, vpijejo in postavljejo nova merila in pričakovanja. To so ljudje, ki ne vedo kdo jih hrani in preživlja skratka ljudje, ki so splošno nezadovoljni in lahek plen politikov blebetačev, aferašev, hujskačev, … Pa še med katoliki jih ne manjka!
Zase lahko rečem, živim v lepi deželi. Z božjo pomočjo in delom mi nič ne manjka!
Tine
Tine, hvala ker si se oglasil. Se kar strinjam s teboj. Ljudje pač čepijo v svojih kotičkih, nikamor ne premaknejo svoje riti in se ne upajo poprijeti za kak nov posel. Niti ne vedo kako je v kakšni drugi državi, da bi vsaj imeli primerjavo.
Ja prav imaš, niti med katoliki ne manjka takih “jamračev”.
Pritoževanje samo po sebi ni nič slabega, če je seveda pospremljeno z akcijo, če pa se jamra samo po sebi, pa je žalost, ja.
Prav tu na Bavarskem sem imel velikokrat priložnost videti proaktivno pritoževanje: “To ni v redu, ono ni v redu, pljunimo v roke in popravimo.”
Pa pri nas v Sloveniji? “To ni v redu, nič ni v redu, naj gre v rit vse skupaj.” Opaziš razliko?
Ja, seveda opazim razliko. In prav na to bedno naravnanost Slovencev sem hotel opozoriti, ter na eno samo zanikanje vsega kar pa je dobro. Tudi dobrega v naši domovini ni malo, samo videti nočemo. Pa še pripravljenosti kaj narediti nam močno manjka.
Danes sem hodil po Dolenjskem. Skavti smo se udeležili pohoda po Baragovi poti v okolici Trebnjega. Krasno popotovanje skozi relativno revne vasi (v primerjavi z mestom seveda). In ko bi tu videl pripravljenost ljudi za kaj narediti samoiniciativno! Precej ljudi nam je kar samoiniciativno (ne zato ker bi jim naročil organizator) ponujalo vodo, cviček, piškote, … Brez kakega jamranja. Bravo Dolenjci.
Drži Aleš, Slovenci to obvladamo. Se pa strinjam tudi z Blitzem. Z jamranjem ni nič narobe….
Vsi radi jamramo, vprašanje pa je kaj naredimo potem, ko nehamo jamrati:
1. nikoli ne nehamo jamrati in se skozi počutimo čisto dobro.
2. nikoli ne nehamo jamrati in jamranje nas razžre
3. v nekem trenutki se zavemo nesmiselnosti jamranja in prenehamo ter raje počnemo kaj drugega.
4. jamranje vzamemo kot analizo in čez nekaj časa začnemo z aktivnostjo za spremembo
Ja, ja, … “jamranje vzamemo kot analizo in čez nekaj časa začnemo z aktivnostjo za spremembo”. Koliko pa jih poznaš takih? Proti takemu jamranju tudi sam nimam nič. Sam tega je malo. Analiza …
Sam opažam pri nas bolj jamranje pod prvi dve tvoji točki. Žal. No sedaj pa še sam jamram…
Jaz že nekaj dni jamram, ampak z razlogom. Nekaj dni sem padal v prvo in drugo danilovo kategorijo, delal pa sem se, da sodim v tretjo. Danes sva pa naredila analizo in se nekako približujeva četrti.
Lep pozdrav, partner!
Je Danilo dobro kategoriziral jamranja, kajne? In ti si šel v nekaj dneh kar skozi vse faze :-)!
Jaz pa sem malo na dopustu in s sinovoma kopljem po vrtu in moram reči, da je kar luštno. Četudi je vroče. Ne, jamram pa ne.
Oglasi se še kaj na Sodelovanje 2.0 in “v živo”, ko pridete sem, partner.
Lep večer.