“Kdor pazi na veter, ne seje
Kdor pazi na veter, ne seje, kdor gleda na oblake, ne žanje! (Prd, 11, 4)
“Zjutraj sej svoje seme in do večera naj ne miruje tvoja roka: saj ne veš, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.” (Prd, 11, 6)
Ta dva citata Pridigarja (Kohelet) iz stare zaveze svetega pisma govorita o poslu, kajne? Ali pa ju vsaj lahko apliciramo v današnje poslovne odločitve.
Kdor “pazi na veter”, kdor cinca ali kdor čaka, da bodo vse okoliščine idealne ko se odloča o poslu, sploh ne seje. Kdor pa sploh ne seje, nima niti najmanjše možnosti da bi žel.
In naprej: že ko smo pred žetvijo, ne glejmo samo na oblake, ampak pojdimo in poberimo kar je zraslo. Lansko leto, ko sem bil na izobraževanju o uvajanju inovativnosti v organizacije (Innovatorium, Norveška), je predavatelj povedal, da nekatera podjetja imajo inovativne rešitve, vendar se nikakor ne odločijo da bi jih “poželi”. Nekako nelogično se mi je zdelo, pa vendar si lahko predstavljam, da nekateri pač cincajo tudi pred žetvijo. Nikoli ni dovolj “lepo vreme”. Celo za žetev ne.
“… saj ne veš, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.” Resnično v poslu zelo težko napovemo ali pa sploh ne moremo, kaj in kdaj bo uspelo. Vendar, če mečemo trnek ali če vržemo celo več trnkov, kot pravi moj prijatelj, bo že na njih kakšnem riba. Njemu se je zgodilo, da je sedaj na skoraj vseh trnkih riba. In žal na to ni bil dobro pripravljen.
Zaključek: Posejte posel tudi če vreme še ni popolno in začnite žeti tudi če rezultati še niso popolni. Vsekakor nekaj naredite in ne čakajte, da bodo drugi sejali namesto vas. Ne bodo.
Evo, sedaj sem pa še jaz nekakšen pridigar 🙂
Foto: Pixbay
Meni najljubša definicija podjetnika je: Podjetnik je tisti, ki ima dobro idejo in prevzame tveganje, da jo uresniči. Idej je veliko- prevzema tveganja pa bistveno manj. Večina jih pazi na veter.