Množica podatkov potrebuje moralni operacijski sistem. Volitve tudi.

Damon Horowitz je profesor filozofije in podjetnik. Pred časom se je pridružil Googlu kot njihov “hišni” filozof. Poslušal sem njegov govor na TED dogodku, kjer poudari moč, ki jo imajo (pri Googlu) v rokah, ker so pač sposobni zajemati tako velike količine osebnih podatkov o posameznikih.

Mož se ukvarja z mislijo kako to moč izrabiti za “prav”, govori o pomenu moralnega operacijskega sistema, ki bi nas v vsakodnevnih odločitvah vodil v prave izbire med “prav in narobe”. Ljudi, ki gradijo tehnologijo, naj bi vodil skozi razmišljanje kaj naj naredijo s tehnologijo. Grozljivo pa je, ugotavlja profesor, da ljudje mnogo več (in raje) razmišljamo o tehnologiji sami, kot o moralnem operacijskem sistemu, ki naj bi to tehnologijo vodil. Predvsem zato, pravi profesor, ker moralni operacijski sistem zahteva razmišljanje. To pa ni lahko.

Nič ne more razmisliti o etičnih vprašanih namesto nas ljudi. Etike ne moremo prenesti v stroj, ki bi se med prav in narobe odločal namesto nas. Mi ljudje in samo ljudje – lahko in tudi – moramo razmišljati, vendar kot izpelje iz misli Hannah Arendt (“Večine zla na tem svetu ne povzročijo ljudje, ki bi izbrali zlo, pač pa mali ljudje (Hannah jim v filmu pravi “Nobodies”), ki so se odtrgali od svoje človeške narave in ne razmišljajo.”), se nam ne da. Ker je razmišljanje neprijetno, težko.

Vendar kljub temu – pravi profesor – mora vsakdo v vsakodnevnih situacijah vaditi razmišljanje.

Šola in starši – odvajanje od razmišljanja

Koliko pa smo deležni vaj razmišljanja – tu nimam v mislim razmišljanja o matematičnih in fizikalnih, pač pa o etičnih “orehih” – v naših šolah? Tudi predmeti kot je filozofija, so bili v mojih časih pač drugorazredni pouk. Učili smo se pač o življenjepisih slavnih filozofov. No, pri predmetu Samoupravljanje s temelji marksizma smo dali poudarek pač filozofski misli Marxa in Engelsa. Bojim se, da tudi sedaj ni dosti drugače.

Šola je prostor “filanja” s podatki in le redki profesorji – vsaka čast izjemam! – naredijo odmik v smeri samostojnega razmišljanja. Ker je to težko – za profesorja in dijaka. Ker pri razmišljujočem mladem človeku ne morem imeti vse pod kontrolo.

Kaj pa starši? Ali v tistem precej kratkem obdobju vzgoje otrokom sploh omogočimo samostojne razmisleke o odločitvah med prav in narobe? Ali ni tako, da raje usmerimo raje svojih otrok v vse mogoče krožke, klavirje, treninge, …, kot pa da bi se ukvarjali z “brezplodnim” filozofiranjem? Zato se nam ne ljubi “bosti” (tudi za nas starše je razmišljanje težko) z zoprnimi etičnimi vprašanji svojih najstnikov. Najbrž se tudi sami ne ukvarjamo veliko s svojim moralnim operacijskim sistemom, ga ne izgrajujemo, ne iščemo resnice, ga en izboljšujemo. Zato tudi v povezavi z otroki raje “špilamo taksiste” in jih prevažamo od ene do druge dejavnosti? Še največ vzgoje za odločanja med prav in narobe sem videl med skavti.

Volitve so pred nami, razmisliti bo treba

V Sloveniji bodo kmalu volitve. Državljani bomo morali uporabiti svoj moralni operacijski sistem in se odločiti. Najverjetneje ga večina ne bo uporabila. Kar “modno” je protestirati proti celotni politični eliti tako, da ne narediš nobenega razmisleka, nobene odločitve (razen one, da ne greš na volišče) in prepustiš odločitve sodržavljanom. Potem se pa razburjaš, kako gre vse “k vragu”.

Profesor Horowitz je na koncu predavanja ljudi povabil naj razmislijo o zadnjem primeru, ko so se morali odločiti med prav in narobe, ko so se spraševali: “Kaj bi moral storiti?”. Povabil jih je k razmisleku o tem, kako so pravzaprav prišli do odločitve. Kaj jim je pomagalo pri odločitvi?

To, pravi, je prvi korak k sprejemanju odgovornosti za moč, ki leži v naših rokah, a se jo – tudi zaradi vzgoje – pravzaprav ne zavedamo.

Drugi korak pa je ta, da še nekomu razložite, kakšna je bila vaša pot do odločitve. Vendar – predlaga Horowitz – poiskati je treba človeka, ki je drugačen od vas (naravoslovec, slikar, pisatelj, glasbenik, duhovnik, nekdo, ki je drugačnega političnega prepričanja, …), ki ima drugačen način razmišljanja kot vi. Skupaj bosta iskala in se odločala med prav in narobe. To ponavljajte.

En od treningov so torej lahko že bližajoče volitve …

Foto: Thomas JensenUnsplash

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja