Dopust kot delo, poslanstvo angleška travica in nehvaležni mladi

Slovenci smo (raje napišimo ‘bili’) delaven narod. Na to smo ponosni še zdaj. Radi delamo in ne sedimo radi križem rok. Tudi težko prenašamo sočloveka, če brezdelno poseda ali bognedaj, poležava. Tudi med vikendi, prazniki in počitnicami ne moremo sedeti kar tako brez dela ali pa po nepotrebnem brezdelno pohajkovati okoli.

Dopust – delo za celo družino

Ko kakšno nedeljo hodim po podeželju, na praznik ali pa med dopustom, opazim, da se v naravi veliko vrtijo mešalci. Meščani spreminjamo propadajoče kmetije v vikende ali pa gradimo nove male hiške, na katerih se bomo lahko oddahnili in spočili od napornega delavnika – tako, da bomo na njih garali.

Moški tako lahko v mirnem okolju narave vedno najdemo nove in nove izzive in razloge za delo: betoniramo škarpice, tlakujemo dovozne poti in potke, gradimo kurišča za čevape, kakšno garažico za “lepotca”, pa še barako za drva in še eno za orodje.

Ženske med gradnjo – in tudi sicer – nikakor ne sedijo križem rok. Pomagajo pri mešalcu, pospravljajo po gradbišču, čistijo, kuhajo. Skratka, nikakor niso brez dela. Se tudi ne spodobi.

Še otroci morajo poprijeti za delo na gradbišču, a se izmuznejo, če le morejo. Da se sami igrajo v kakšnem kotu in nas ne motijo. Saj vendar morajo razumeti, da ni časa za igro, pohajkovanje, brezplodne pogovore – ko pa je vendar toliko dela!

Ko je vikend in vse kar je bilo treba narejeno, je treba seveda vse to redno vzdrževati, vsaj zračiti in čistiti. Prah se tudi v naravi prav rad nabira, les je treba barvati, trava in plevel pa tudi stalno rasteta.Tako imamo razlog, da vikend, ko je narejen, redno obiskujemo. Le otroci vedno bolj nergajo, ko jim omenimo, da gremo na vikend. Ko postanejo uporniki, na vikend preprosto nočejo več prihajati.

Poslanstvo angleška travica

Možje si velikokrat zadamo za življenjsko poslanstvo, da bodo imeli (tudi) okoli vikenda tako imenovano angleško travico. Projekt ni kar tako. Je zahteven in k sreči ‘nikoli dokončana zgodba’. Za Slovence je seveda pomembno, da je ta dejavnost permanentna, da se stalno nekaj dela. Dober primer za to je košnja in ukvarjanje z robovi, ki nikakor ne smejo biti zanemarjeni.

Vzdrževanje nivoja “angleškosti” travice zahteva kar nekaj tehnične opreme – brnečih strojčkov, ki jih je treba nakupiti (že to je svojevrsten užitek!), vzdrževati, servisirati in hraniti. Poleg vsega tega pa nam omogočajo, da se ne navadimo preveč na mir. Če imamo srečo, da smo hišico postavili v vikendaškem naselju, strojčki brnijo neprestano. Zdaj se spomni kositi ta, zdaj oni sosed.

Angleška travica zahteva tudi stalno borbo z nadležnim plevelom. Plevel je seveda vse kar ni točno ta trava, ki smo jo posejali. Sploh pa ni trava regrat, ki ga kakšni čudaki spomladi jedo kot solato.

Borba s plevelom je časovno in tudi strokovno zahtevna. Za manj ekološko zavedne namreč zahteva dokaj ekspertnega znanja na področju agrarne farmacije – evo kako pomembno je vseživljenjsko učenje, za bolj ekološke pa redno ročno odstranjevanje plevela. Kar človeka tudi pomiri.

 In ko je vse narejeno …

… se spomnimo novega projekta: vikend na morju, če je bil prvi v hribovju ali v hribovju, če je bil prvi na morju. Tako se zgodba lahko ponovi. Pred nami se odprejo povsem novi horizonti.

Otroci so medtem, hvala Bogu, že odrasli in nas ne nadlegujejo več s tem, da bi se igrali z njimi, da bi se pogovarjali ali pa brezdelno pohajkovali po naravi.

Gre nam sicer malo na živce, da na vikend sploh ne pridejo več. Pravijo, da ga ne marajo niti videti. Mi smo pa tako garali, da bi nam bilo lepo skupaj preživljati počitnice v naravnem okolju. Nehvaležna mladina!

Opazujte vikende. Velikokrat se jim že od zunaj vidi, da je generacija graditeljev odšla, mladih ni, kupcev – razen na elitnih lokacijah – pa tudi ne zanimajo.

Foto: Aleš Čerin