Lea Čerin: Organiziraj se za učenje!

Najstnik je v sobi, leži na postelji in se uči. Pred sabo ima odprt učbenik in bere. Zvezka ob sebi nima, prav tako v rokah ne drži svinčnika, ampak z mehko žogico udarja ob steno. Iz mobilnega telefona se sliši moderna glasba. Pri sebi ima plastenko energetske pijače. V sobi je vonj po zatohlem. Ura je krepko čez polnoč.

Zgornji primer je verjetno daleč od tega, kako se uči vaš otrok, ni pa tako daleč od realnosti kot se zdi. Kot učiteljica dodatne strokovne pomoči v šoli, sem šolarje pogosto vprašala, kako se učijo. Večinoma sem dobila naslednji odgovor: »Ležim na postelji in berem.« Ker z odgovorom nisem zadovoljna, vprašam dalje: »Pa si kaj izpisuješ?« »Ne, zakaj?« Drezam dalje: »Zato, ker si s pisanjem snov bolje zapomniš in si med učenjem tudi bolj aktiven.« Pa me učenec pogleda izpod čela in pravi: »Ne maram pisanja, to je brez zveze. Berem toliko časa, dokler si ne zapomnim.«

In v mojih mislih se ustvari zgornja slika. Nič kaj spodbudno okolje za učenje snovi, ki ga verjetno niti ne zanima. Moja prva reakcija je – šok. Učencem, ki so se bližali koncu osnovnošolskega izobraževanja, je bilo neverjetno težko razložiti, da je takšno učenje že vnaprej obsojeno na propad. Upe sem polagala na učence in starše otrok nižje starosti. Predvsem na tisto starost, ko starši še morajo otrokom pomagati pri pridobivanju učnih in delovnih navad. Ugotovila sem, da je okrog 12. leta tista prelomnica, ko je spreminjanje učnih in delovnih navad odvisno samo od otroka samega. Če v njem ne dozori spoznanje in želja po spreminjanju, tudi pomoč staršev ne bo kaj prida. Ali pa boste morali biti zelo vztrajni in potrpežljivi. Namreč kar vzpostavimo na razredni stopnji (od 1. do 5. razreda), to bomo želi v višjih razredih. Ali drugače: če otrok pridobi dobre učne navade in strategije učenja dovolj zgodaj, bo v višjih razredih, ko pride tudi v obdobje pubertete, verjetno nekoliko lažje poprijel za šolske obveznosti, ker bo že imel izoblikovano rutino učenja.

Ogrejmo se za učenje!

Tako kot mora športnik ogreti svoje telo, da lahko prične s treningom, tako se mora šolar pripraviti in ogreti na učenje oz. si ustvariti pravo vzdušje. Za vse kar počnemo ali nameravamo narediti, se pripravimo. Nihče od nas se namreč dela na vrtu ne bi lotil v večerni obleki.

Prvi pogoj k uspešnemu učenju je motiviranost. Žal pa na začetku otrok ni vedno navdušen in motiviran za učenje novih vsebin, niti tistih ne, ki ga sicer zanimajo. Zato se mora motivirati tako, da si postavi cilj. Najbolje pa je, da si cilje med učnim procesom postavlja sproti (počasi se daleč pride). Cilji naj bodo realno dosegljivi, v skladu z njegovimi fizičnimi in časovnimi zmožnostmi. Majhni uspehi, ki jih sproti doseže pa naj služijo kot dodatna spodbuda.

Delovni prostor

Če se otrok v lastnem kaosu znajde, potem si ni treba preveč beliti glave z neredom. Če pa nenehno išče ali pozablja svoj delovni material, potem je to znak za rdeči klicaj. Pomislite, kako je urejen otrokov učni prostor. Je delovna miza dovolj razsvetljena in pada svetloba s prave strani (pri desničarjih z leve in obratno). Je v sobi prevroče, premrzlo? Sobna temperatura naj bi bila okoli 18 stopinj, poskrbimo pa tudi za dobro zračenje.

Otrok naj se ne uči na jedilni mizi, ker je ta v naši podzavesti prihranjena za druge namene. Pri učenju naj nikar ne leži, saj naše telo deluje tako, da se pri tem pojavi utrujenost. Naša podzavest ima na postelji ali na kavču v mislih nekaj drugega kot učenje.

Na mizi naj bodo tisti delovni pripomočki, ki jih potrebuje, da ne prihaja do oviranja učenja zaradi iskanja manjkajočega: papir, pisala, ravnilo, barvice, lepilo, fascikli ipd. In namesto energetske pijače naj ima pri sebi steklenico z vodo.

Glasba med učenjem?

Vsaka glasba ne zavira učenja, lahko nam celo pomaga, kar je odvisno od vrste umskega dela in vrste glasbenega ozadja. Najbolj primerna je klasična glasba, presenetljivo pa tudi tehno in rock.

Nikakor pa niso primerne radijske oddaje, ker prekinjajo glasbo in vključujejo komentarje. Torej glasba med učenjem da ali ne, je odvisna od osebnega nagnjenja. Da ne bo vaša prva misel »saj se nič ne uči«, ko vstopite v otrokovo sobo v času učenja in  tam zaslišite glasbo; preverite raje, kakšna glasba je v ozadju in če le-ta daje tudi želene učne rezultate.

Pravi čas za učenje

Najmanj produktivno je učenje v stresni situaciji in ko mislimo, da »to mora biti zdaj«. Najbolje je, da si otrok ustvari nek ritual, preden začne z učenjem: prezrači sobo, pripravi pijačo, pripravi delovne pripomočke itd. Ustvari si prijetno učno klimo.

Da bodo možgani resnično pripravljeni za učenje, lahko naredi nekaj gibalnih vaj t.i. brain gym (telovadba za možgane). Vaje spodbujajo delovanje možganov za učinkovito učenje in dokazujejo, da je učenje celosten proces.

Spanje

Med spanjem se možgani okrepijo. Takrat imajo priložnost, da misli uredijo in strukturirajo. Kakovost spanca pa je pomembnejša kot njegovo trajanje. Če ne spimo dovolj, težko jasno razmišljamo in posledica je, da se ne moremo uspešno učiti. Poleg spanja pa je smiselno, da otroka seznanimo s kakšno tehniko sproščanja ali vizualizacije. Moč naših (pozitivnih) misli je tudi pri učenju zelo velika.

Lea Čerin, uni.dipl.pedagoginja

Rumena hiška, varstvo otrok in svetovanje za učenje in vzgojo