Energijske točke: zgodba, ki pritegne turiste ali vrelec zdravja? (FOTO)
Včeraj sem obiskal Bukovniško jezero, ki leži v občini Dobrovnik (lokacija na Geopediji) na skrajnem severo-vzhodu Slovenije. Umetno jezero, zgradili so ga kot vodni zadrževalnik in za potrebe namakanja polj, se razvija v prijeten turistični kraj, primeren za sprehode po prelepem gozdu, za ribarjenje, nabiranje gob in … za nabiranje zdravilnih energij.
Lepota jezera in gozdov
Jezero je vredno obiskati predvsem zaradi lepote gozdov v okolici, ki se mi zdijo kot raj na zemlji. Mir, ki ga zmoti – če se sploh lahko tako reče – le ščebetanje ptic in umirjeni pogovori obiskovalcev, je bilo čutiti v zraku. Turistični delavci iz obmejne, dvojezične občine neverjetno lepo skrbijo za okolico, ki je lično urejena, brez smeti, s primerno, nenakičeno infrastrukturo poti in mostov. Čestitke Prekmurcem za to!
V gozdu stoji luštna kapelica Svetega Vida, pod njo pa izvir zdravilne vode, ki jo ljudje pijejo, si izmivajo oči in jo v plastenkah nosijo domov.
Energijske točke – zgodba, ki pritegne turiste ali vrelec zdravja?
V okolici jezera so radiostezisti našli in izmerili energijske točke, ki naj bi blagodejno vplivale na človeka. Takole pravi Aleksandra Krumpak, na spletni strani Bukovniškega jezera: “Na Bukovniškem jezeru v okolici kapele Svetega Vida in Vidovega izvira so radiestezisti in bioenergetiki našli številne energetske točke blagodejnega in zdravilnega sevanja zemlje, ki izboljšajo počutje in zdravje ljudi. Najdenih energetskih točk je prek 50, izmerjenih in označenih pa 26. Že po kratkem času zadrževanju v tem območju (v povprečju 8-30 minut odvisno od točke), se pričnejo sproščati blokade in vzpostavljati bolj uravnoteženi pretoki energije skozi telo. Obiskovalci se v tem območju tudi pospešeno sprostijo in revitalizirajo (naberejo novih moči).”
V gozdu pri posameznih točkah stojijo ljudje in se “polnijo z energijo”. Sem jih malo čudno gledal, ko tako zamaknjeni stojijo na točkah in čakajo na “sproščanje blokad” ter “vzpostavljanje pretokov energije skozi telo”. Sam sem se, v prijetnem pogovoru s prijateljem v zavetju mogočnih dreves, res dobro počutil, energije točk pa nisem občutil in nobena blokada se mi ni sprostila. Verjetno zato, ker ne verjamem v tak način odpravljanja blokad in polnjenja z energijo. Pa potem placebo učinek name ne deluje. Kaj menite VI o takih energetskih točkah?
Foto: Aleš Čerin
Tudi jaz sem že enkrat stala na enih takih točkah ampak prav čisto nič čutila. Morda je tudi za to potrebna močna vera in potem deluje.
Ja, na tem principu deluje placebo efekt.
Enkrat je pri pridigi duhovnik omenjal te energijske točke in za vedno mi je ostalo v spominu, ko je dejal:”Skoraj vsak hrast, vsak kamen itd. je že lahko energijska točka, kristjani pozabljamo, da je najmočnejša energijska točka pred tabernakljem, na kolenih…” Verjamem, da narava, umirjenost pozitivno vpliva na človeka, a te energijske točke so po mojem “nateg”… ali pa znak, da izgubljamo kompas…
Se strinjam. Nateg + znak, da izgubljamo kompas, še bolje rečeno – vero v Boga.
Pred leti se mi je podobno zgodilo v Olimjah. Ljudje so vsepovsod polnili baterije. Tako tudi ena gospa v cerkvi. Pa ji je pater rekel, da najboljša energijska točka tam spredaj za zlatimi vratci, kjer gori rdeča lučka.
Resnično najboljša, najbolj učinkovita in sploh naj energijska točka, bolje energijska Oseba je Jezus v posvečenem kruhu.
Bogu hvala, da vemo za to “točko” in se ne le nastavljamo Njegovim žarkom, ampak se moremo celo hraniti z Njim.
Aha, zdaj vidim, da je nekdo pred mano že napisal podobno. Je pa s tem še bolj potrjeno.
Sestra Aleša, hvala za tale komentar. In zanimivo je, da se “energiziramo” tudi kristjani, ki naj bi sicer poznali Luč ter pot, resnico in življenje Jn 14,6, a imamo šibko vero, kajne?
Aleš, vsak naj sam poskusi, pa bo ugotovil, kako delujejo nanj te točke. Ves kraj pa je očitno deloval sproščujoče tudi nate – torej te v resnici “niso zavajali”, saj si se med sprehodom dobro počutil.
Neko poletje sem bila na dopustu v Prekmurju in sem ga v enem tednu prekrižarila po dolgem in počez. Ustavila sem se na vseh (lahko jih je še več) treh prekmurskih energijskih točkah: Razkrižje, grad Goriško in seveda Bukovniško jezero. Naj poudarim, da sem vse te kraje obiskala zgolj iz radovednosti, tudi nisem ničesar pričakovala, ampak sem pristopila z nevtralnim, mogoče celo nekoliko negativnim mišljenjem.
Tako sem sedela na točkah v Razkrižju, pa na Goričkem, pa na dveh ali treh točkah ob Bukovniškem jezeru, uživala v lepi naravi in jasnem vremenu, ko me je na naslednji točki (kjer je treba stati), “zadelo”!. Skoraj v trenutku sem začutila tako močno energijo, ki je tekla gor in dol po mojem telesu, da na tisti točki nisem več zdržala. Ko sem se umaknila par metrov stran, se je stanje umirilo.
Po tistem se obiskala še dve takšna kraja (na Pokljuki in na Mostu na Soči) in jih tudi različno občutila: kot vročino v dlani ali pa samo gomazenje mravljincev v mečih.
Tako da, ja, verjamem!
Pa še to: lahko je to placebo ali ne, če se ob tem dobro počutim, mi je to popolnoma vseeno!
Hvala za opis te vaše izkušnje.