Hvalnica ročnemu delu
Z vrta pobiramo že prve pridelke. Ha, kako se spremeni naravnanost, če se človek potopi v tak projekt kot je 1 € na dan in ko ugotovi, da ima pred nosom zaklad, ki ga do sedaj ni cenil. No, sedaj je vse drugače. Sedaj se najde čas tudi za vrt.
Sadovi z vrta
Vsa prejšnja leta smo vrt “preštihali” in posejali zelenjavo šele med prvomajskimi prazniki. Prej pa nič. Letos je drugače. Z vrtom se ukvarjam že vsaj kakšen mesec. Rezultati so že tu, že pobiramo prve sadove: solato berivko (smo jo že pojedli), solato v glavah (izpod tunela, ki je seveda tudi letošnja pridobitev!), vsak dan je zrelih nekaj redkvic, med solato že mešamo krešo in rukolo.
V galeriji si oglejte še nekaj posnetkov z našega vrta. Pravzaprav sem šele sedaj začel rastlinice tudi opazovati …
Ročno delo je zakon
Skoraj vsa profesionalna leta (razen nekaj prvih let) sem preživel tako, da pravzaprav nisem veliko delal s svojimi rokami (“škrebljanje” po tipkovnici pač ne štejem za ročno delo). Stalno sem se ukvarjal s papirji (postavljanje sistemov kakovosti, laboratorijska analitika) in z ljudmi (vodenje). Kaj malo otipljivih rezultatov. Še najbolj otipljivi so bili dokumenti v obliki SOP-jev (standardni operacijski postopki) in analitskih postopkov. Šopi papirjev. Kot predavatelj in svetovalec pa pravzaprav tako in tako samo govorim. Rezultati tega so sicer sprememba v znanju, spretnosti in naravnanosti ljudi, a še manj otipljivi kot dokumenti.
Letos, ko sem začel vrtičkariti, pa opažam, da me ročno delo – delo na vrtu in delo z “mehanizacijo” kot so kramp, lopata, grablje, … neverjetno zadovoljuje. Se filozofsko sprašujem zakaj. Morda je vzrok v tem, da smo ljudje zelo vizualna bitja in rezultate svojega dela radi vidimo in jih držimo v rokah. Če rezultate vidimo, če jih otipamo, jih tudi lažje povežemo z našim prizadevanjem.
Morda smo se med dolgo evolucijo tako navadili živeti od dela svojih rok, da možgani še ne znajo dobro preklopiti na zadovoljstvo, če ni rezultata našega dela pred očmi ali v rokah. Saj je pravzaprav res, da so ses šele v zadnjih nekaj stoletjih razvili poklici, ko si lahko preživel tudi brez ročnega dela, brez vidnih rezultatov. In teh nekaj stoletij je premalo, da bi se globoko v sebi spremenili. Kaj menite?
Povabila
Preprost način življenja postaja vedno bolj popularen in vabijo me na razna predavanja in okrogle mize. Rad bi vas opozoril na nekaj dogodkov:
-V okviru Festivala družin Iskreni.net organizira okroglo mizo “Družina – koliko € na dan?”, na kateri bodo sodelovali: Neisha, Aleš Čerin, Boštjan Jenko, Branko Cestnik in Boštjan Romih kot moderator, o tem »kaj družine dejansko potrebujemo«. Poseben gost bo Gregor Čušin. Okrogla miza bo v hotelu Slon, 12. maja 2011 ob 17 uri. Vstop je prost. Povabljeni. Več o okrogli mizi.
-Dobrodelno predavanje “Bolj preproste izbire – 1 € na dan”; čas: 17. maj 2011 ob 19:00, kraj: Kinodvorana gradu v Račah pri Framu
-Predavanje na TEDx Ljubljana: “Kdo (si) postavlja meje?” čas: 22. maj 2011 ob 17:00, Kraj: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana. Brezplačne vstopnice si zagotovite na tej spletni strani. Prijave se odprejo v nedeljo 15. maja ob 20:00. Bodite točni, ker vstopnice v nekaj minutah poidejo.
-Dobrodelno predavanje “Bolj preproste izbire – 1 € na dan”, čas: 26. maj 2011 ob 20:00, kraj: Center Sonček Šiška, Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana
To o ročnem delu mi je zelo poznano. Kot sam veš sem ljubitelj “naredi sam” sistema. Vendar sem razlog za to iskal v želji za reševanje izzivov. A sedaj mislim, da je to le eden od razlogov. Občutek, ko vidiš, slišič, okušaš,,, nekaj kar je delo tvoje glave in rok je poseben.
Profesionalno sem čisto v virtualnem svetu in papirju, v preteklosti sem lahko občudoval vsaj izdelke, ki so bili plod mojega razvojnega dela na elektronskih napravah. A že takrat sem doma rad naredi kaj, kar ni bilo povezano z mojim delom ali celo izobrazbo.
Se kar strinjam…
@Miljenko: Ja, ja … Na stara leta postajamo nekako modri oziroma imamo drugačen odnos do starodavnih modrosti.
Ja, poznam tvoje delo na področju pivovarstva…
Vidim, da imate tudi sojo. Tudi sama sem razmišljala, da bi jo enkrat malo posadila, da vidim, kako raste, zato me zanima, če ste si priskrbeli tudi nitrifikacijske bakterije in kje ste jih dobili.
@Katja: Sojo smo posadili prvič. Brez nitrifikacijskih bakterij. Sploh nisem vedel kaj je to dokler nisem pogledal na Wikipedijo. Ali te bakterije omogočajo boljši pridelek?
Pravzaprav ne vem točno, kakšen je njihov pomen za rastlino, vem pa, da živijo v tistih gomoljčkih na koreninah. Imajo jih vse metuljnice, le da so v soji tako drugačne, da jih v naši zemlji še ni.
Redkokdaj kdo javno izpostavi hvalnico ročnemu delu. Kajti to danes največkrat ni ne samo dovolj cenjeno, temveč celo nezaželjeno. In to v vseh segmentih družbe. Povsod se to želi odpraviti in nadomestiti s stroji. Vse za večji zaslužek in čimvečji izkoristek. Ampak ni ga lepšega in bolj izpopolnjujočega kot je, če nekaj ustvarjaš s svojimi rokami in na koncu kar ustvaril držiš v svojih rokah.
@Darja: Ja, tudi sam sem to ugotovil. Zato hvalnica ročnemu delu. Vse dobro vam želim in veliko uspeha pri oblikovanju vaših izdelkov.