Treking na B-P: iz Selške v Poljansko in do Polhovega Gradca

B-P = Bodi pripravljen!

Za neskavte naj najprej razložim pomen kratice  B-P (izgovori se Bi-Pi). B-P označuje priimek ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella, ki ga skavti mednarodno ljubkovalno imenujemo kar Bi-Pi. Pomenita pa tudi kratico iz besedne zveze “bodi pripravljen” (ang. Be prepared), ki je tudi naš skavtski pozdrav (“Bodi pripravljen! – Vedno pripravljen!”) ter izraža temeljno naravnanost skavtov. Biti torej vedno pripravljen nekaj narediti za ‘spreminjanje sveta na bolje’, kar praktično pomeni, da je človek telesno in mentalno pripravljen narediti dobro delo. In se stalno vaditi v tem.

Jaz sem v soboto “na B-P” vadil svojo telesno pripravljenost in sposobnost oditi na dolgo pot brez posebnih priprav. V soboto smo imeli opravke v Golici nad Selci v Selški dolini, približno 45 km iz Ljubljane. Pa sem se po končanem delu okoli 12 ure odpravil peš proti domu – kar čez hribe in doline, ne po cesti. Pa da vidim do kje pridem. Samo nekaj banan ter plastenko pijače sem vzel s seboj. Kar je pač bilo pri roki.

Pohod sem končal zvečer v Polhovem Gradcu, 7 ur hoda stran in kakih 30 kilometrov poti je bilo za mano. Še štop od Polhovega Gradca do Ljubljane in ob 20.30 sem bil doma. Utrujen in lačen, a zelo vesel.

Tudi skavtinje in skavte sem vso pot nosil v srcu …

Na kratko

• Dolžina in višina: 7.15 ure zelo hitre hoje (brez počitka); 1.117 m višinske razlike
• Pot: Spodnja Golica nad Selci v Selški dolini (600 m) – Rovte nad Lenartom v Selški dolini 997 m (1.00* ura) – Stari vrh (Zapreval) 860 m (1.30 ure) – Mlaka 700 m (1.45 ure) – Gabrška gora 860 m (2.30 ure) – Log v Poljanski dolini 380 m (3.45 ur) – Črni vrh nad Polhovim Gradcem 860 m (5.15 ur) – Petačev graben (6.45 ure) – Polhov Gradec (7.15 ure)
• Primernost: Primerno za vse, tudi za otroke. Potrebne je samo nekaj telesne pripravljenosti in pogum oditi na dolgo pot.
• Zemljevid: Ga nisem imel, drugače Škofjeloško hribovje; 1:50.000.
  *Vsi časi se štejejo od izhodišča.

Opis poti

• Ni preveč smiselno pisati o poti, ker sem jo tudi sam sproti odkrival. Večinoma sem ubiral gozdne poti in kolovoze, nekaj je bilo makadamskih cest, tudi nekaj asfalta, pa tudi precej grap in brezpotij.
• Priporočam, da se s pomočjo zemljevida in orientacije s pomočjo naravnih značilnosti prepustite svoji intuiciji. Nikjer ne morete zelo zgrešiti. Edino kar se vam lahko zgodi je, da pridete v kakšno ‘drugo’ vas.

Na poti sem srečal veliko prijaznih hribovskih ljudi, s katerimi smo rekli kakšno besedo. Pa tudi veliko pomladnega cvetja in deročih hudournikov. Sedaj na pomlad toplo priporočam trekinge po našem sredogorju.

Foto: Aleš Čerin