Samotni Plevelniki med Kepo in Babo (FOTO)

Ste že slišali za Kepo v Karavankah? Pa za Dovško babo? Gotovo ste. Kaj pa za Plevelnike, ki ležijo ravno med njima in ki jih le redko obišče kakšen samoten pohodnik ali turni smučar? Ne? Zame so prav zaradi odmaknjenosti in redkosti obiska zanimivi in včeraj sva z zetom švicala in se udirala do pasu na njegovih pobočjih.

Malo je takih februarskih dni, da lahko na višini 1900 m hodiš v kratkih rokavih. Včeraj je bil tak dan, pa še “pocukran” z veličastnimi pogledi na Julijce, pa daleč dol do Snežnika proti jugu, na zahod v Italijo na Zahodne Julijce ter severno na vršace v Avstriji.

Prijetna družba mladega človeka. Zanimivi in poglobljeni pogovori.

Na kratko

  • Dolžina in višina: 9 ur hoje; 1524 m višinske razlike
  • Pot: Dovje (740) – Erjavčev rovt (1* ura) – sedlo Mlinca 1581 m (3.30 ure) – Plevelniki 1957 m (4.30 ure) – Dovška baba 1891 m (7 ur) – Dovje (9 ur)
  • Primernost: za zelo izurjene planince (pot na Plevelnike je brezpotje, ponekje izpostavljeno in obstaja možnost zdrsa po travah). Če Plevelnike izpustite, je primerno za vse, tudi za otroke.
  • Zemljevid: Julijske Alpe Vzhodni del; 1: 50.000

*Vsi časi se štejejo od izhodišča.

Opis poti

  • Z avtom se pripeljete do vasi Dovje in še malo nad vas, kjer najdete smerokaz, ki vas usmerja na Kepo in Dovško babo. Dobro parkirišče je nekaj 100 m v smeri proti Dovški babi.
  • Po cesti proti Kepi – ovinke lahko sekate skozi gozd, ki pa je na koncu zelo strm. Pri jezu na višini okoli 1000 m se cesta konča. Markacije vas vodijo na samotno planino Erjavčev rovt in v lahnem vzponu skozi gozd proti sedlu Mlinca.

  • Midva sva še pred sedlom Mlinca zavila strmo gor na Plevelnike. Kar direktno po dolgem (tokrat zasneženem melišču) polnem s snegom prekritega ruševja. Precej udiranja v tem času. Sneg namreč zaradi visokih temperatur ne drži povsod človeka. Zelo naporno. Na koncu je potrebnega tudi nekaj lažjega plezanja in na travah obstaja možnost zdrsa. NE PRIPOROČAM! Bolj priporočam, da nadaljujete pot do sedla Mlinca in se na Plevelnike vzpnete levo ob ostankih ograje na državni meji. Tu težav s plezanjem ni, pobočje je manj strmo, ruševja je manj in tudi sneg v tem času bolje drži.
  • Po isti poti se vrnete na sedlo Mlinca in se vzpnete na Dovško babo. Midva sva šla kar ob državni meji precej direktno (strmo), lahko pa greste proti koči in potem zložno na vrh.
  • Vrnete se do koče in po markirani stezi v Dovje.

Možnosti

  • Tura je pozimi dovolj dolga in ne priporočam dodatnih poti. Poleti pa se lahko odpravite (še posebej če Plevelnike izpustite) še do Hruškega vrha in do sedla Rožca, ter se preko Hruške planine po gozdnih cestah vrnete v Dovje.

Foto: Aleš Čerin

4 odgovorov
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @gsm servis: Nič ni bilo tako hudo narobe, je bilo pa precej udiranja v s snegom pokrito ruševje, precej večja strmina (bolj naporno) in precejšna nevarnost zdrsa na koncu vzpona, ko je bilo treba plezati preko nekaj skalnih skokov in po suhi travi. Vsega tega pri sestopu ni bilo.

      Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja