Po dáljšnici na Stol (FOTO)
Namenil sem se na Stol, pa ne po najkrajši poti. Cel dan hoje. Stol je lep tudi jeseni.
Z vlakom sem se pripeljal do Slovenskega Javornika, šel k maši v Koroški Beli, po maši pa sva imela krajši pogovor s prijateljem Gregorjem Čušinom. Potem sem se odpravil gor proti Javorniškemu Rovtu in čez Medji dol naprej do planine Seče. Do tu razgleda ni. Samo gozdovi. Kake tri ure hoje.
Od tu se lahko zavije levo preko Struške – najbolj dolgočasne gore v Karavankah proti Golici, jaz sem pa zavil desno na obsežno pobočje Belščice in naprej proti Stolu.
Priporočam vlak! Med vikendi je cena vozovnice zelo nizka – 75 % popust (IJPP vikend vozovnice): Ljubljana – Slovenski Javornik + Žirovnica – Ljubljana = 3,10 €
Takole izgleda pogled na Golico pozimi.
Od planine Seča sem se dvignil na Kamnitnik (1858 m), od koder se šele dobro odpre razgled: na Julijce, na Bled, na travnata pobočja Karavank.

Razgled s poti pod Belščico; levo Julijci s Triglavom, desno Kepa, Golica. Mali rjavi špiček spredaj je Kamnitnik
Pot po pogorju Belščice je noro razgledna in ne pretirano težka. Njen najvišji vrh Vajnež (2102 m) sem kar spustil, ker me je čakal pač njegov sosed Stol (2236 m). Odločitev se je izkazala za dobro.
Ravno ko sem stopil na Stol, so se od nekod pripodile meglice in mi malo zapirale poglede – pa ne preveč – obenem pa povečale romantičnost fotografij.
Na koncu me je še čakala dolga in strma pot z vrha Stola v dolino Završnice in naprej do Žirovnice. Od Valvazorjevega doma do Završnice sem šel kar po cesti, da se ne bi spotikal v temi. Skoraj celo pot – 5,8 km – sem tekel, da bi ujel vlak. In sem ga, ker je imel – hvala Bogu – nekaj zamude.

Pogled na Škofjeloško hribovje – Blegoš, Koprivnik, Mladi vrh, Stari vrh (od desne – one špičke v sredini)
Pot
Priporočam turo, četudi je izjemno dolga in precej naporna. Morda bi bilo bolje v obratni smeri, ker spust s Stola je v temi – in tudi sicer – precej tečen.
Podatki: 25,3 km; 9:17; ca. 1800 m vzpona
Foto: Aleš Čerin
Oh, prekrasna tura! Čudovite fotografije. Z mami sva naredili podobno turo s Planine pod Golico, do sedla Suha in nato na planino Belščica ter vse naprej do Stola. Žal nisva dočakali sončnega zahoda, saj sva prej sestopili do Valvazorjevega doma. In ja, res je tečen sestop. Sploh po celodnevnem pohodu. Nikoli konca ????.
Tole je tudi dolga in naporna tura. Bravo! In seveda lepa. Vse dobro želim.