10 ur samotne beline Lepe Komne

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste hodili v kratkih hlačah po večmetrski snežni podlagi – z gamašami na nogah?  Meni se je  – v nedeljo na Komni. V Julijcih je še več metrov snega, vročina pa taka, da so kratke hlače nujen del opreme. Pa ne pozabite na zaščitno kremo, primerno pokrivalo (sam sem ga nosil – samo ne na fotkah 🙂 ) in sončna očala.

Lepa, priporočljiva tura za ljubitelje samotnih sneženih planjav.  Sneg je v tem času zelo primeren za hojo, drži človeško težo, 5-10 cm se ga v vročini “odjena” – ravno prav za drsanje.

Sedaj je tudi rastje zelo zanimivo: iz večmetrskega snega rastejo drevesa, ki že poganjajo liste. Kljub obilici snega v okolici se na kopnih zaplatah tudi na višini 2000 m že kažejo rože v polnem cvetju.

Na kratko

  • Dolžina in višina: 10 ur kar hitre hoje; 1350 m višinske razlike
  • Pot: Savica – Koča pod Bogatinom – Bogatinsko sedlo – Lanževica (2003 m) – Oslova škrbina – Mala vrata (pod Kalom 2001 m) – Lepa Komna – Koča pod Bogatinom – Savica
  • Primernost: za dobro pripravljene, nekaj zahtevnejše orientacije (del poti od Lanževice do Malih vrat pod Kalom je brezpotje)
  • Zemljevid: Julijske Alpe Zahodni del; 1: 50.000

Opis poti

  • Po markiranih poteh se vzpnite do Bogatinskega sedla (od Savice sem rabil sedaj v snegu 3,5 ure), kjer v daljavi zagledate znameniti Krn s svojo značilno podobo. Odpravite se na desno po grebenu do Lanževice (2003 m) – (od Bogatinskega sedla 1 ura), ki je v vseh letnih časih lahko dostopna (tudi za družine z majhnimi otroki).
    OPOMBA: Z malimi otroki se z Lanževice spustite kar direktno na Lepo Komno ali pa se vrnete po isti poti do Koče pod Bogatinom – ne nadaljujte po grebenu proti Kalu!
  • Z Lanževice se kar po grebenu odpravite proti severo-vzhodu proti značilni kopici Kala. Strmim pobočjem (pozimi se mi zdijo prestrma za drsanje, poleti se da prečiti z nekaj lažjega plezanja) se umikajte desno, kar zahteva malo spustov in ponovnih dviganj. Sam se na vrh Kala nisem vzpenjal, ker me je že malo “basal” čas (od Lanževice do Malih vrat: 2 uri).
    OPOMBA: Poleti je dostop na Kal dokaj enostaven, vendar je treba najti prave prehode. Pazite, da si postavite možice (če jih še ni), da najdete pot nazaj.
  • Z Malih vrat se spustite (sedaj se kar podrsate) do Lepe Komne in se preko prostranih sneženih planjav vrnite do Koče na Bogatinu (Mala vrata – Koča pod Bogatinom: 1,5 ure).
  • OPOMBA: Od Lanževice naprej pazite na orientacijo. Turo popolnoma odsvetujem v megli!

Možnosti

  • Od Malih vrat se lahko spustite do Planine na Kalu in se podate naprej do Sedmerih jezer.
  • Druga možnost je, da se z Malih vrat spustite v Dol za bajerjem in preko Velikih vrat naprej do Sedmerih jezer.
  • Obe možnosti seveda predvidevata spanje pri Sedmerih jezerih.

Sam sem se na pot podal sam, kar pa ne priporočam. Sem se počutil tako samega, da sem si začel prepevati tisto znano pesem od Hazarda: “Vsak je sam, ko ostane sam, zdaj jaz, zdaj ti …”. Je pa dan odmaknjene samote, ko si resnično sam s seboj, prav primeren za premislek o … čemerkoli že. Meni je prišel zelo prav.

Foto: Aleš Čerin

11 odgovorov
  1. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Polonca: Tale tura je možna brez derez in cepina. Malo orientacijsko zahteven je samo teren med Lanževico in Kalom, kjer gre pot sicer večinoma po grebenu (širokem) na nekaj mestih se pa moraš umakniti v dolino (desno) in potem vzpon nazaj.

    Drugače izjemno lepa tura – samo ne pojdi sama.

    Odgovori
  2. sestra Polonca
    sestra Polonca says:

    A to se da tudi brez derez? Zimskih gora nisem vajena oz. imam od letos malo nevarne izkušnje.

    Odgovori
  3. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Polonca: Ja, na Črno prst je lepa tura. Tudi naporna! Od kje si se jo pa lotila? Iz Bohinjske Bistrice ali iz Baške grape? Za mene je najlepša pot iz Petrovega brda … Ti jo bom enkrat opisal.

    Odgovori
  4. Turdus
    Turdus says:

    Ti je pa sonce popilo vso vodo iz kolen!
    Če ne bi sline sproti požiral, bi bil ob tem tvojem prispevku že čist dehidriran!
    Neitje v hribe spada k: ” . . . kar sem dobrega opustil . . .”

    Odgovori
  5. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Turdus: Ja, resnično se ti lahko sline cedijo. Tura je bila čudovita. Sicer ni preveč varno (In pravzaprav grem redko sam), vendar sem šel tokrat sam, samcat in bil v samoti, brez balasta interneta in … zrl v lepoto okolice in v “praznino svoje glave”. Cel dan.

    Žal tudi sam grem bolj redko kot sem včasih in kot si želim. Je drugih aktivnosti polno. Se bom pa popravil…

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] se ti pa ponudijo možnosti – pogledov in poti. Poleti in pozimi. Lansko leto sem se sam odpravil na Lanževico in preko Lepe Komne, letos sem ubral drugo smer: Bogatin, Mahavšček in preko planine Govnjač […]

  2. Aleš Čerin pravi:

    Iz poletja v zimo. Kje je pa jesen? Pa naj pride zima in to z veliko snega, da se spet sprehodim v lepoti beline. http://bit.ly/2pIFh3

  3. Aleš Čerin pravi:

    New blog post: 10 ur samotne beline Lepe Komne http://bit.ly/7KR0B

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja