Če plačuješ drobiž, dobiš opice
Njega dni, ko sem še delal v ZDA, v laboratoriju farmacevtske tovarne, sem slišal pregovor: “If you pay peanuts, you get monkeys.”
Pomeni, če slabo plačuješ (peanuts sicer pomeni dobesedno arašidi – v ameriškem slengu pa drobiž), dobiš slabe delavce – neizkušene, verjetno začetnike, morda tudi nemotivirane, z malo znanja. Zelo se strinjam s to resnico. Svoje delavce (kolikor jih sploh imam), poskušam dobro plačati.
Predsednik Pahor slabo plačuje
Pa mi pride tale pregovor na misel, ko vlada (predvsem predsednik Pahor v svojem kabinetu) po moje izjemno slabo plačuje svoje sodelavce.
Mimogrede, tudi sam je slabo plačan. Plača predsednika vlade je 3191 € neto (6193 € bruto) s katero na primer komaj seže nekje do pasu direktorici Zdravstvenega doma Lendava, ki prejema 8534€ bruto. Za mene je to popolnoma narazumljivo.
Vrhunski manager, kot predsednik vlade mora biti, dobi v Sloveniji manj denarja kot direktor ne prav velikega zdravstvenega doma. Ljudje ali se nam meša? Morda je njegova plača dobra samo v primerjavi z delavci v tovarnah, nikakor pa ne ustreza odgovornosti, ki jo delovno mesto predsednika vlade Republike Slovenije prinaša.
Podobno slabo so plačani ministri (kar je slabo seveda), sodelavci v premierovem kabinetu pa celo izjemno slabo (nekateri samo okoli 1000€, kar je približno poprečna plača). Ali premier resnično rabi povprečneže v svojem kabinetu?
Za poprečno plačo dobiš vedno samo povprečneže. In nič več. Ne verjamem v floskule, da so ljudje v njegovem kabinetu taki patrioti, da delajo predano z visoko obremenitvijo (kot trdi predsednik vlade) – za drobiž. Lahko, da so obremenjeni, rezultatov pa ne bo oziroma bodo – povprečni.
Sam sicer zagovarjam PREPROSTOST, vendar če premier države ne more imeti tiskovnega predstavnika (ker šparamo in se nihče ne javi za tako mizerno plačo) in potem sam igra le-tega, je to skregano z zdravo pametjo.
Premier mora vladati, tiskovni predstavnik pa leporečiti – za spodoben denar seveda. Biti svoj tiskovni predstavnik, ni najbolj PREPROSTA rešitev. Ker nam potem manjka predsednik vlade.
Kosila in kavice
Pa še beseda o plačevanju poslovnih kosil in znamenitih kavic. Kdo pa to počne v poslovnem svetu? Nihče in prav je tako. Če se delo opravlja dobro in pošteno, potem tudi poslovna kosila in kavice sodijo zraven in jih je treba plačati iz proračuna. Ali ni to le pesek v oči? Floskuliranje za široke ljudske množice?
Kaj menite o tem načinu “šparanja”, ki ga demonstrira predsednik vlade Pahor in ki so ga tako polni slovenski mediji?
Aleš Čerin
V svojem življenju sem bil v času službovanja vseskozi v položaju, ko sem bil neposredno soočen s problematiko plačila delavcev v proizvodnji, pripravljalnih ter spremljevalnih dejavnostih. Hudo je bilo v času socializma, uravnilovka, posebne (medvojne, partijske, sindikalne, ….) zasluge, veze in poznanstva, doseganje norm, težavnost dela (grupe), kakovost (zadnja rupa na sviralu), sposobnost in še marsikaj…. Vedno sem vztrajal v smeri plačila po dobro opravljenem delu, ampak, vedno nisem uspel. Pač drugorazredna delovna sila v podjetju glede na takratno mentaliteto top vodstva. Šele v zadnjem obdobju mojega službovanja, po osamosvojitvi, se je nekaj premaknilo na bolje. V nekem trenutku kritičnega stanja v podjetju, ko so veliki posli v svetovnem merilu viseli na nitki, sem se izpostavil, primerjal plače in proste kapacitete v sorodni branži in okolju, obrazložil problematiko sodelavcem, zastavil vse zaupanje pri njh, izdelal načrt realizacije predvidene pogodbe in zahteval krepko povišanje plač (cca 40%) ter uvedbo progresivne stimulaacije za opravljeno delo. Bilo je sprejeto. Posel smo v letu in pol opravili, podjetje se je na trgu usidralo, sodelavci so bili zadovoljni, nekaj naslednjih let naročila niso bila problem. Ne bi uspel, če mi nekateri ne bi zaupali, predvsem tuji partner in sodelavci…..
Dobro plačan delavec vedno upraviči zaupanje, žal se tega danes nekateri sodobni “managerji” premalo zavedajo, predvsem so jim pred očmi samo kratkoročni interesi. Žal!
Rak: Hvala za tvojo zgodbo. Se popolnoma strinjava.
Dobro plačan delavec, vedno upraviči zaupanje. No verjetno ne vedno, vendar slabo plačan, ga pa nikoli. Samo gleda, kako bo delal manj (v smislu “ne morete me tako slabo plačati, kot jaz lahko malo delam”) in kako bo šel drugam.
Pozdrav!
Mogoče ti je malo ponagajala matematika pa ti bom prikazala približen točen izračun pahirjeve plače;
Bruto 6193 € – 20,5 % davka =4923,5€ – 21 % prispevek za dohodnino = 3890€ kar je 700E več kot kaže tvoj izračun in kar je več kot ena delavska plača več kot kaže tvoj izračun, zato ni čudno če si borut plača v vladni palači kosilo zase in za goste sam, saj kosilo za 6 oseb ne presega zneska 30€ in to z dobro kavico za 0,35 centov stotinov ali karkoli že hočeš.
Bilo pa bi dobro vprašati Boruta ali ima sposobne ministre okoli sebe, če lahko en dohtar dela na mesec (30 dni)……..600 ur ( mesec pa ima vsega 720 ur) in za svoje spanje v službi zasluži 18500€, kdaj pa opravlja potem osebne higienske potrebe če zan človek na dan porabi 1 do 1,5 ure kar znese v mesecu 45 ur kolko pa ta dohtar pol spi???
A bi se temu dohtarju pustili operirati, jaz že ne raj kar tako crknem!!!!!!!!
biser: Podatek sem našel na http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042236885 in nisem sam računal. Pa tudi plača kot jo izračunaš ti ne pomeni kakšne pomembne razlike. Še vedo ga direktorica ZD “šiša”. Ali je to normalno?
Morda nisem bil dovolj jasen: Predsednik vlade se s svojo plačo, s plačevanjem kosil in kavic in niti s tem, da je svoj tiskovni predstavnik, … sploh ne sme ukvarjati, ker ima dovolj drugega dela.
Sposobnost ministrov je druga zgodba. Če niso sposobni, jih je treba pač zamenjati in jih nadomestiti s sposobnimi, ampak ministri morajo biti dobro plačani in pika. Tako se privabi nadpoprečneže.
Biser, narobe si izračunal. Štej še prispevke delavca in delodajalca, pri vsem skupaj pa višina dohodka igra pomembno vlogo. Tako bo država delavcu pobrala nekaj nad 40% bruto plače, malo bolje plačanemu pa skoraj 55%. Za natančne izračune pa malo poguglaj!
http://www.src.si/storitve/opla/izracun.asp
tale kar dokaj natancno premetava stevilke za bruto in neto:)
ko se pa ukvarjas z zaposlovanjem pa te zacne zanimat se bruto strosek delodajalca, ki je še kar višji od bruto plače, brez, da smo upoštevali povračilo stroškov… 🙂
Aleš, tale pregovor sem prvič slišal od enega konzultanta. Bil je drag, ampak dober. In letelo je na konzultante…
Sicer pa drži – četudi je Pahorjeva gesta simpatična, je vseeno zelo zelo socialistična. Spominja na stabilizacijo iz časov Milke Planinc. Poanta je v tem, da krize ne bomo premagali s šparanjem, ampak z investiranjem – ne le denarja, ampak tudi znanja. Tole o požrtvovalnih sodelavcih so seveda pravljice za otroke.
V politiki je vedno prisoten populizem in dilema “kaj pa bodo na to rekli volilci”. Pač, premier domnevam poizkuša s takimi, zame smešnimi potezami, nagovoriti del volilcev, ki rad sliši zgodbice o šparanju, zmanjševanju plač in števila državnih uradnikov (mimogrede, prejšnji so te številke dosegli tako, da so spremenili metodologijo štetja in so iz številčnega stanja vrgli ženske na porodniškah, ljudi na daljših bolniškah…).
Meni je smešno tudi to, kako v isti sapi govori o tem, da bodo zmanjšali število zunanjih pogodbenih delavcev in študentov, ter tako povečali obremenitev zaposlenih v javni upravi, a v istem stavku grozi z zmanjšanjme plač, 25% manšim regresom in podobno. Kako to vpliva na moralo ne bi govoril, sigurno pa nobeden resen general, pred težko bitko, ne bo šel zmanjšati dnevne porcije fižola, ki naj bi jo dobili vojaki. To ni logično in prihranki na ta račun so dobesedno zanemarljivi v primerjavi s tem, kolikor negativnih učinkov to prinese. Predvsem psiholoških.
Zdi se mi, da smo se mi finančne krize lotili tako, kot bi gozdni požar gasili z lulanjem. Smešno za pogledat in skrajno neučinkovito.
Blitz: Seveda ta pregovor velja za vse, tudi za nas konzultante. Sam pravim, kot sem napisal že pri tebi se mi zdi, da če konzultant ne prinese vsaj 2x toliko denarja kot ga dobi, ga je treba brcniti v rit. In konzultanta ni težko, ker so pogodbe v glavnem tako napisane.
Prav tako velja za delavce, ki jih pa se jih težko znebiš, pa če so še tako zanič. Celo tako težko, da se to dejstvo vrača kot bumerang nazaj delavcem. Podjetniki pač ne zaposlujemo…
Dr. Onyx: Hvala za tale odličen komentar. Prav imaš – kaj bodo pa volivci rekli je gonilo. Ljudje pač radi slišijo zgodbice o zategovanju pasu.
Odprl si pa še temo psiholoških učinkov zniževanja plač. O tem ni govora; kot da psihologije ni. Deluje pa in včasih prav neverjetno.
On vsaj ve, da zasluži …
Jaz, ki sem doma, vem, da NIČ ne zaslužim …
Vse dobro! 🙂
ana od srca: Kot vem si ti ena največjih zaslužkaric pri nas in tvoje bogastvo je tako veliko, da težko najdemo primerjavo v Sloveniji. Srečno!