Pohorje: Kako srečni morajo biti Štajerci, da imajo tak biser! (FOTO) : PREPROSTOST - Aleš Čerin

Pohorje me že dolgo časa navdihuje s svojo lepoto, spokojnostjo, širjavo gozdov. Če le morem, če sem kje v bližini, skočim v zavetje gozdov. Tokrat do Lovrenških jezer.

Za starše birmancev in botre sem imel predavanje v prelepem Vitanju. Po predavanju sem se zapeljal v vasico Skomarje, kjer se je rodil ljudski pesnik Jurij Vodovnik, sodobnik Prešerna in od tam začel kar dolgo pot proti Rogli in naprej do – zame – največjega bisera Pohorja – Lovrenških jezer. Avto sem pustil na parkirišču pri idilični cerkvici Sv. Lamberta (940 m).

Cerkvica Sv. Lamberta v vasi Skomarje

Na dolge poti grem rad v družbi žene, otrok, vnukov, mož na moških pohodih, a pogosto grem tudi sam. V svojih mislih in v molitvi za mnoge potrebe.

Pot: Skomarje – Rogla – Lovrenška jezera čez Mulejev vrh (1533 m) – nazaj do Rogle pod Mulejevim vrhom – Skomarje (23 km, 710 m vzpona, 6:00 ur hoje).

Pot se proti Rogli blago vzpenja skozi gozdove – kot se za Pohorje spodobi. Pred hoteli na Rogli sem zavil levo po poti čez čudovite – v tem času cvetijo žafrani – vijolično obarvane travnike nad izvirom Mislinje.

Vijolično

Pot proti Lovrenškim jezerom je bila v tem času še polna snega, ponekje tudi do pol metra. Jezerca so se – delno zaledenela – kopala v rušju ter odsevala modrino neba in puh oblakov.

Zaljubljen sem v lepoto Lovrenških jezer, v tišino, mir in spokojnost, ki vladata tu. Kar sedel sem, srkal in se zahvaljeval.

Lovrenška jezera

Pogovor, ki me je stresel …

Na poteh pozdravim vse ljudi, ki jih srečam in pogosto se mi zgodi, da se zapletemo v lepe pogovore. Pozdravil sem torej starejši par z navadnim “dober dan”. Povprašala sta me za nasvet glede poti do Lovrenških jezer.

Kar kmalu smo se pogovarjali kdo koga pozna (Slovenija je majhna) in o naših življenjih. Prosila sta me, če ju fotografiram. Potem sva se še z možem postavila za fotografiranje. Med poziranjem mi je – kar tako brez vzroka – zaupal veliko stisko. Težko je najti večjo stisko kot je ta (ne želim konkretno imenovati). Na vprašanje, če kaj molita, sta prikimala in zmolili smo za njuno težko življenjsko situacijo.

Poslovili smo se z blagoslovom drug drugega in – rekel bi – kot prijatelji. Zvečer sem moža kliknil na Facebooku. Potrdil me je. Gotovo se še srečamo.