Dan, ko sem začutil domoljubje (VIDEO)
Večkrat sem že pisal o Solčavanih, kjer sem lansko leto preživel nekaj dni na Matkovem, pa letos na Kneževem. Vzljubil sem te ljudi. Med njimi se počutim kot da sem iz drugega sveta, kot da pravzaprav ne živimo v isti državi.V teh ljudeh je namreč še polno zdravega odnosa do življenja, do zemlje, do domovine, česar nam v mestih tako manjka.
Včeraj sem imel priložnost udeležiti se tradicionalnega pohoda treh pevskih skupin: Solčavske (citrar Klemen Matk), Jezerske (kvartet Jutro) in Kortske iz avstrijske Koroške (kvintet bratov Smrtnik). Vsako leto se zberejo fantje iz treh občin (lansko leto so iz šli na planino Dolgo njivo) in naredijo pohod na katerem se prepeva narodne in domoljubne pesmi. Vsako leto se jim pridruži več ljudi.
Pot
Letos so bili na Solčavskem. Od bivše gostilne Rogovilc smo se odpravili v Robanov kot, od koder smo se povzpeli do gorskih kmetij Vršnik, Haudej in Knez, ter mimo Knezove planine na vrh Strelovca (1763 m). Od tam je krasen razgled po celotnem Solčavskem. Vidijo se vse (razen ene) kmetije na Solčavskem. Od tam smo se spustili v Logarsko dolino. Hodili smo dobrih sedem ur.
Domoljubno
Fantje iz znamenitega kvinteta bratov Smrtnik iz Kort in kvarteta Jutro z Jezerskega so pri vsaki kmetiji zapeli nekaj čudovitih koroških pesmi. Večglasno – kot se za Slovence spodobi. Izjemno ubrano. Moram priznati, da so se mi nekajkrat zasolzile oči. Še sam nisem vedel od česa. Pa sem premišljeval …
Pesmi, ki so jih fantje peli, pa tudi pogovori med potjo, vse je bilo prežeto z domoljubjem, z ljubeznijo do domovine, do zemlje, do dekleta, do staršev, do družine. Tega je tako malo po mestih. Bog daj, da se v trpkem gorskem okolju ohrani tak odnos. Fantom želim, da naj ohranjajo ta odnos do petja, da naj gojijo domoljubno pesem.
Povezovalno
Celoten dogodek je bil tudi izjemno povezovalen. Pesem tako in tako povezuje – vseh 30 pohodnikov nas je povezala v eno dihanje s pevci.
Že sam dogodek je povezovalen – fantje so iz treh občin, iz dveh držav. Franc Jožef Smrtnik, ki poje v kvintetu bratov Smrtnik je tudi župan Železne kaple. Prvi slovenski župan na avstrijskem Koroškem, ki deluje v svojem kraju izjemno povezovalno. Tako povezovalno, da so ga volili tudi Avstrijci. Zgled za marsikoga in marsikatero politiko v Sloveniji.
Pa še en vidik: povezali smo se ljudje iz gorskih krajev z meščani. Zame neprecenljiva izkušnja.
Hvala
Želim si takih dogodkov, rad pa bi duha dogodka podelil z vami dragi bralci, pa nisem prepričan, da se to sploh da. Treba je biti zraven. Upam, da videa in fotografije vsaj malo pomagajo.
Hvala Klemnu Matku za odlično organizacijo in za povabilo, obema zasedbama pa hvala ker gojita takšno petje in ga delita z nami. Petje, ki povezuje in budi zdravo domoljubje.
Kvintet bratov Smrtnik
Kvartet Jutro
Povezano: Moj članek o domoljubju na Časnik.si: Dve Sloveniji: domoljubna in do domovine »pišmevuharska«
Domoljubje je tudi nekaj, kar potrebujemo Slovenci in ta tvoj prispevek tudi prižge nekaj domoljubnega duha.
In dobro je, da takšen dogodek pride v javnost, ker potem prebuja domoljuje je še širše. In iti preko meja svojega “vrtička” je tudi nekaj, kar potrebujemo.
@Danilo, hvala. Se mi zdi, da taki dogodki kar ne pridejo v javnost. Kot da se del Slovenije domoljubja sramuje.
Aleš – ti si kandidat za gorskega kmeta. Nadvse pa dragocen tu, kjer si. Hvala ti za to početje in posredovanje . . .
@Turdus, hvala. Sem se pa nasmejal ob misli, da postal kmet na gorski kmetiji. Žena pa je pripomnila, da bi bil če bi ne bilo treba delati …
Oj Aleš!
Hvala, da si v nedeljo šel z nami na pot. Doživeli smo čudovit dan z lepimi trenutki, ki so se razvili med nami. Med potjo smo premlevali različne teme… V času, ki ga živimo razmišljamo o možnih poteh, ki jih moramo ubrati, da preživimo in obdržimo – ohranimo kraje, kjer živimo, našim zanamcem. Veseli smo, da se večkrat srečamo s teboj in tvojimi prijatelji skavti. Med nami so se spletle vezi ki bogatijo. Tvoj pogled na stvari nas opogumlja in smo veseli, da se srečujemo. Drugo leto pa spet skupaj pr Jezer.
@Klemen: Hvala. Še nekaj me je zelo pritegnilo. To da ste “pavri” – kot praviš tako odlično pomagali sestrama na Haudejevi kmetiji.
Letos imamo v okviru Socialnega tedna 2010 med drugimi temami tudi temo “Skupnosti”. Kako človek lahko preživi samo v skupnosti in ne da se samo zanaša na državo, da so vezi v skupnosti pomembne, …
Vaš zgled je tako dragocen. Ali bi napisal članek o tem in ga objavim? Morda bi lahko zrihtala, da bi imel tudi predavanje na to temo? Kaj praviš?