Korzika!
Od leta 1993, ko je Patrick Fiori pel na Evroviziji Mamma Corsica, sanjam (poslušajte pesem na desni strani!), da bi obiskal ta otok sredi Mediterana. Tako daleč se mi je zdel. Pa pravzaprav ni daleč. Nič dalj kot tja nekam do južne Dalmacije. Okoli 600 km do Livorna v Italiji (6 ur vožnje) in 4 ure trajekta (ca. 185€: 6 ljudi, avto – enoprostorec in kolo). Potem si pa na kar velikem otoku (okoli 8000 km2 – malo več kot tretjina Slovenije). Morska, zgodovinska in gorska avantura se lahko začne.
Mi smo tokrat izbrali jug Korzike in se nastanili v prijetnem kampu blizu Porto Vecchia (kar veliko mesto). Kamp se imenuje Asciaghju (45€/dan: 5 oseb, 2 šotora, avto in elektrika) in je kar precej blizu (300 m) znamenite mivknate plaže Palombaggia. Ostali kampi so bolj oddaljeni od morja in se je na Palombaggio treba voziti z avtom.
Predstavljajte si kilometrske plaže z različno “vritleznimi” mivkami, ki pa se v vodi lepo posedejo, tako da je voda lepe modro-turkizne barve. Čudovito, estetsko in odlično za jutranji joging ali pa samo za sprehod. V tej “bazi”smo ostali 10 dni in obiskovali znamenitosti v bližnji in daljni okolici. Odpravili smo se tudi v hribe, na okoli 25 km oddaljen kraj L’Ospedale. Višina okoli 1300 m, mogočen slap (kaka ura hoje do tja), čudoviti razgledi po Korziki vse tja do Sardinije. Vroče ni preveč, možno je kopanje v gorskih rečicah, ki so tople, slikovite, dostopne in ne prenatrpane. Sploh na Korziki nismo občutili (niti v najvišji sezoni!) prav nobene pretirane gneče – razen v Bonifaciu.
Kraj, ki je “must see”je gotovo Bonifacio, na skrajnem jugu Korzike – nekakšen korziški Dubrovnik. Vsi si ga ogledajo. Resnično je lep na robovih kredastih klifov. Se pa z avtom (zaradi gneče) ne da v mesto – pustite ga na zastonj prakirišču pred mestom (takoj za rondojem) in pešaka kak kilometer do mesta.
Ogledali smo si tudi trdnjavaste Sartene, kraj, ki naj bi bil najbolj korziški (hiše so grajene skoraj kot trdnjave) v smislu brutalnosti ne tako davno nazaj še žive “vendette” (krvno maščevanje med družinami). Korzičani so namreč precej trdi, vendar pošteni ljudje. Borijo se za neodvisnost od Francije, kar se kaže na vsakem koraku, predvsem napisi “Corse – nazione”, “Basta” in podobnih, ter po premazanih in prestreljenih krajevnih tablah in prometnih znakih (predvsem francoski del napisa). Nazaj grede smo obiskali tudi predzgodovinsko pomembne postavitve kamnov (menhirje in dolmen) – nekakšen korziški Stonehenge na planoti Cauriji (južno od Sarten). Zanimivo in kot pravijo v Lonly Planet: “spooky”.
Obiskali smo tudi znamenito plažo Rondionaro (kakih 20 km od Porto Vecchia proti Bonifaciu). Bela mivka, turkizna voda, skratka idilično za pogledati, a tečno za zdržati, ker ta drobna mivka sili v prav vse telesne odprtine. Fuj!
Po 10 dneh izmeničnega ležanja na plažah, obiskovanja mestec in znamenitosti, smo se odpravili še v hribe. Korzika je odlična za hribovce. Polna je visokih gora – najvišja gora je visoka 2710 m!, odlično markiranih, obiskanih, oskrbovanih s kočami, s kampi v slikovitih dolinah. Skratka raj za planince.
Mi smo se odpravili v Corte – nekje na sredi severne tretjine Korzike. Corte so slikovito mestece med hribi, nekoč za nekaj let (1755-1769) prestolnica samostojne države Korzike. Sedaj je univerzitetno mesto – edina korziška univerza je tu. Študenti predstavljajo 30% prebivalstva mesta.
Nastanili smo se v kampu v dolini Restonice (52€/dan). Predstavljajte si zgornjo dolino Soče, samo precej ožjo in z bolj toplo reko. Seveda se lahko kopaš v kristalno čisti reki, ki se v tolmunčkih primerno umiri in ni nevarna. Od tu smo si privoščili (škoda, da nismo imeli gojzarjev!) samo hribovski podvig do dveh čudovitih jezerc na višini okoli 1700 m. Povzpeli smo se še na sedlo na okoli 2000 m, da smo videli vso razsežnost Korziških gora. Odličen razgled in zelo resni hribi.
Odpravili smo se še proti za Slovence tako nesrečnemu Ajacciu, vendar samo do Vizzavone, ki je izhodišče za hribe in kraj prelepih gozdov, sotesk, slapov in rečic. Kopanje pod Angleškimi slapovi.
Korzika nas je očarala s svojo lepoto, neokrnjenostjo (na Korziki ni velikih hotelskih kompleksov), prvinskostjo, dramatičnostjo hribov ter gorskih rečic, pokončnih, poštenih, odločnih ljudi in (za mene na zadnjem mestu) prelepimi peščenimi plažami. Korzike sedaj sploh ne moremo pozabiti in prepričani smo, da se vrnemo. Prav res je kar pravi Patrick Fiori v Mamma Corsica: “Zdi se celo, da se je dobri Bog noro zaljubil vate, ko te je risal s svojimi prsti”.
Kar sline se mi cedijo…
http://robertkrzisnik.wordpress.com/travel/corsica/
Marjeta, vi ste že bili tu. Nekatere kraje spoznam. Kaj lepe fotke imate na tej povezavi! Čestitke fotografu …
A ni lep otok? Mi smo kar iz sebe…
Uh, spomini… Palombaggia je res zakon, enostavno ne moreš se upreti njeni lepoti – spomnim pa se, da sva med potjo do nje videla reklamo in smerokaze za kamp čudovitega imena Anofeles – seveda nama ni padlo na kraj pameti, da bi kampirala v njem, haha.
Me pa čudi, da ste šli na Korziko brez planinske opreme. Midva sva takrat celo imela gojzarje s sabo in dober namen vzpeti se na Monte Cuitu, pa sva se po kakšni uri hoje iz Asca ustavila pri nekem tolmunčku in se raje kopala.
” Borijo se za neodvisnost od Francije, kar se kaže na vsakem koraku, predvsem napisi “Corse – nazione”, “Basta” in podobnih, ter po premazanih in prestreljenih krajevnih tablah in prometnih znakih (predvsem francoski del napisa). …” – zanimivo pa je, da se na vsakem koraku hvalijo z največjim sinom Korzike, ki mu Francija sploh ni smrdela.
Ja, seveda sem ti favš…
Pardon, ne Monte Cuitu, ampak Monte Cintu
Ja, ti si tisti, ki si mi tudi cedil sline takrat ko si tako lepo govoril o Korziki.
Planinske opreme, nismo imeli zato, ker smo imeli poln avto (z nami je bila tudi hčerka in njen fant). Naslednjič bomo sami in seveda vzamemo gojzarje.
Korzika je zakon in gotovo se še vrnemo…
Definitivno takoj menjam za “lepo njihovo” . Super fotke! Zna biti, da drugo leto izginemo tja …
Ravnokar sem prišla s Korzike in lahko rečem, da je pravi raj na zemlji:). Definitivno vredna ogleda. Jaz sem bila naravnost navdušena…prevozili smo celo Korziko in nad njenimi lepotami moraš enostavno biti očaran:). 100% se še vrnem nazaj:)
Pozdravljeni!
Zelo lep zapis o Korziki, čudovite slike…
Bi pa lepo prosil, če kdo ve koliko je gužve v kampu Asciaghju v sredini Julija. Žal imam le takrat možnost dopusta.
Hvala in lp.
@Žiga: Hvala. Mi smo bili konec julija in v začetku avgusta in smo lahko dobili prostor. Sredi julija bo še manj gneče, ker je manj Italijanov.
Srečno!
Hvala za odgovor, letos zagotovo šibamo na Korziko 🙂
Pozdrav!
Aleš prepričal si me. Mislim, da se bomo letos odpravili na Korziko.
🙂
@Dani, zelo priporočam. Vsi boste uživali: otroci v mivknatih plaža, ti v hribih, za ženo pa ne vem 🙂 – morda v zgodovinskih mestih.
Danes obujam spomine na letošnji dopust – Korzika prekrasna. Imam pa samo eno slabo izkušnjo in to je ravno kamp Asciaghju. Po kar dolgi vožnji, na pot smo krenili ob 5.30 uri zjutraj – smo ob 21.30 uri prispeli v kamp. Tam pa šok. V kamp ne spuščajo po 20. uri. O.K. Kvazi recerptor, ki ne zna nič drugega kot francosko se je zadiral, sploh te ni hotel poslušati, da bi ne vem kaj svetoval, kje vprašaj za prenočišče, ali lahko počakamo na parkirišču do zjutraj… Groza! Nato nam ni preostalo nič drugega kot da se obrnemo nazaj. Čista tema, po tisti ozki cesti, ne veš kam sploh voziš, izmučen. Le nekaj km stran je kamp Bella Vista. Takrat je bila ura že 23.30. Sprejeli so nas brez problema, čeprav smo v čisti temi postavljali šotor, si lahko mislite, da se moj dopust ni sanjsko začel. Drugi dan zjutraj smo šli še enkrat v Asciaghju. Nimajo vtičnic za elektriko. Samo to je bilo: no electrisity, no – to, no -nič. Zunaj pa 40 stopinj. Tudi plažo nas ni pustila pogledat. Pogovarjala sem se še z parimi naključno srečanimi Slovenci in vsi so imeli slabe izkušnje. Te groze res ne priporočam nikomur. ODNOSI ZAPOSLENIH – naduti, neprijazni, nimajo vtičnic pri taki vročini, takšnega odnosa pa res še nisem doživela – NIKJER! Drugače pa Korzika – prekrasna!
@Helena: Ja, mi je žal, če ste se na podlagi mojega zapisa odločili za kamp v Asciaghju. Mi smo imeli dobre izkušnje. Šefica (takrat je gospodovala ena stroga gospa) je bila zelo fer – dodelila nam je čudovit prostor, z elektriko ni bilo težav (fantje, ki so tam postopali – verjetno vnuki, so vse zrihtali). Ni pa izgledala prijetno. To je res.
No verjamem, da se vam je Korzika lepo vtisnila v spomin.
Gospod Aleš, vašo objavo o Korziki sem prebrala šele po vrnitvi z dopusta in brez skrbi – sami smo si izbrali ta kamp. Sem pa že tedaj rekla, da jih bom dala na forum v Sloveniji, kot opozorilo za druge naj bodo previdni.
Jaz sem bila res čisto šokirana nad odnosom osebja.
Malo nazaj je ob cesti gostilna in tam smo potem z njihovim šefom iskali prenočišča oz. bungalove, pa je bilo vse zasedeno. Zato smo tako pozno prispeli v kamp Bella Vista, ki je samo par km od Asciaghju-a. Tam pa je cenovno še malo bolj ugodno, imajo lep bazen z ležalniki, gostilnico, 200 m stran pa je trgovina. Tu so nas pa lepo sprejeli in čeprav sem pričakovala, da nam ne bodo dovolili tako pozno postaviti šotora – ni bilo problema. Prostor smo si lahko izbirali sami. Priporočam.
Drugače pa sem se v Korziko zaljubila. Tako da za drugo leto sploh ne rabim razmišljat kam bomo šli na dopust, ker je jasno da je to Korzika.
@Helena: Oh, sem si kar malo oddahnil … Bela vista kamp je na naslednji plaži, kajne? Le nekaj km od Asciaghia v smeri proti Bonifaciu? Super, da ste tam imeli dobro izkušnjo. Kakšen pa je dostop do plaže? Se lahko pride peš ali se je treba voziti? Asciaghio ima to prednost, da se pride peš – kakih 200 m in to dejstvo malo izkoriščajo.
Me veseli, da ste se zaljubili v Korziko. Mi smo se tudi. Žal letos nismo mogli. Vse dobro vam želim.
g. Aleš pozdravljeni,
ja kamp je cca 1 km ali celo manj odaljen od plaže Palombaggia, se pa – vsaj tako mislim cel zaliv imenuje Palombaggia, potem pa se vsaka plaža imenujejo drugače. Meni je bila najlepša plaža Tamaricciu. Raj. Smo pa šli tudi na otoke Lavezzi – tu je pa en del plaže kjer nimam besed tako je lepo. Ribe so nam jedle z roke in v trenutku te je obkrožila cela jata.
Blizu Porto Vecchia je tudi konjeniški klub A STAFFA. Imajo različne programe. Najlepši prizor je bil ko je cca 10 konj prijezdilo na plažo Tamaricciu. Glopirali so po plaži nato pa so se z konji kopali v morju.
Moja hči je bila navdušena. Cena je 60 EUR za 3 ure, imajo pa tudi svojega profesionalnega fotografa, tako da nam je naredil preko 100 posnetkov. Cena cca 30EUR. Ampak res enkratno doživetje.
@Helena: Ja, Tamaricciu je del Pallombagie. Je taka bela, kajne? Sem tekel do nje in tudi asm sem imel priložnost videti prizor z jahači.
Korzika je res rajska. Tudi mi se nekoč vrnemo.
Pozdravljeni Aleš,
prosim za kako priporočilo, z mojo lepšo polovico in 2,5 letnim sinom bi obiskali Korziko letos septembra, vendar smo bolj za kak apartma po zmerni ceni. Kakšen nasvet ali še bolje kontakt?
Hvala za odgovor.
@Dragi Nik, mi smo bili v šotoru in smo samo iskali kampe, tako da težko konkretno pomagam.
Če bi bil na vašem mestu, bi se pač zapeljal na Korziko in kar tam poiskal apartma. Jih je polno, vsaj po vzhodni obali, kjer smo se potikali mi. Takrat sem imel občutek, da nis preveč polno. Po moje boste kaj dobili. Če na vrzite še kak šotorček v avto …
Je pa res, da sem jaz tako bolj “preprostostno” naravnani nda nikoli nič ne rezerviram in zaupam, da se bo kaj našlo. No, še vedno se je …
Vse dobro vam želim na prelepi Korziki.
živjo!
mi smo bili lani in smo s težkim srcem odšli. takoj na mestu smo se odločili da drugo leto pridemo nazaj. in res… trajekt je že rezerviran. odhajamo konec avgusta tako kot lani. temperatra je ravno pravšnja, gneče nobene!meni je to noro dobro pri korziki. imaš izjemneee plaže na katerih je zelo malo ljudi. vsak ima zase prostora kolikor ga želi! ne pa tako kot pri nas ali pri hrvatih k si na bedni plaži in se gužvaš kot sardelca. noro res! edina slaba stran mi je ta da redko kdo zna angleško. tudi mladi ne. in se včasih ne moreš nič zmenit in se enostavno obrneš in greš drugam in upaš da ti bodo znali kaj povedat. šli smo okoli cele korzike. čudovito! vožna čudovita! joj kar srce mi zapoje. kooooomaj čakam da se vrnemo! 🙂 lani smo šli precej za nosom. kjer nam je bilo všeč tam smo ostali. letos pa se moramo malo bolj pripraviti, da bomo res videli kaj česar lani nismo. lani smo bili v samih kampih kjer si zraven morja, ampak letos bi rada videla tole plažo palombaggio. bomo lažje šli peš do nje tistih 200m kot lani ko je bil otrok še manjši. počasi bomo začeli delat plan in kooomaj čakam da gremo! letos bomo imeli še un šotor ki ga kar vržeš pa se sestavi da se ne bomo matrali s šotorom ker je le treba večkrat ga postavit in sestavit ker na korziki se res ne splača biti na enem mestu ker je tako majhna in tako lepaaa.
Pozdravljeni,
nalezli smo se navdušenja nad Korziko pa smo se odločili da bi se odpravili v sredini septembra tja z 3 letno hčerko kampirat.
Prosila bi za vsak namig /nasvet kateri kamp priporočate, da je ob plaži ali vsaj blizu nje. Zanima me tudi, če imate izkušnje kakšne so tam septembra temperature morja in zraka. Zanima me tudi ali je potrebno trajekt vnaprej rezervirati?
Vsak nasvet nam bo dobrodošel. Hvala, da delite izkušnje z nami 🙂
Ja, Korzika je res lepa. A ste se z mojega bloga nalezli :)?
Če želite imeti kamp čisto ob morju, vam priporočam vzhodno obalo. Kampi so praktično ob cesti in se za enega odločite. Mi smo kampirali pri Porto Vecchii (kar veliko mesto). Kamp se imenuje Asciaghju in do morja imate ca. 300 m potke. Drugi kampi so bolj oddaljeni od obale in se je treba voziti.
Drugi del dopusta smo preživeli v dolini Restonice blizu mesta Corti. Kamp je prav v dolini, kakih 5 km iz mesta. Lepo, če želite malo v hribe.
Drugih kampov ne poznam. Ta dva sta bila oba lepo urejena, a precej majhna – brez trgovin, velikih zabaviščnih zadev, …
Želim vam lepo doživetje Korzike.
mojca mi smo tudi z otročkom šli. čez 9 dni spet odrinemo. juhuuu.
lani smo bili dol 14 dni v septembru. in je super!!! kar se temperature tiče je ravno prav. nikoli ni bilo prevroče in nikoli ni zeblo. no ja… kampi imajo vsi lepo senčko, tako da zjutraj ko sva šla s sinom po obvezen zajtrk – rogljički naju je prav zeblo. voda in zrak popolno!! bi mi tudi šli letos spet septembra ampak imamo na začetku septembra obveznosi, tako da bomo v začetku septembra že doma 🙁
kar se kampa tiče. mi smo odkrili enega super! je v bastii tako da je bilo super ker smo tam bili prvi dan ko smo prišli zvečer. (lani je bilo tako da si imel 3 tremine na razpolago in smo šli na trajekt ob enih ker smo si šli še piso ogledat, tako da smo bili na korziki že proti večeru) imenuje se san damiano. je pa kamp dobesedno ob morju. če boste imeli srečo da bo prosto imaš šotor en korak od plaže. mi smo ga imeli kakšnih 50m stran. in tudi ko smo se vračali smo bili tam kake 3 dni, da smo lahko potem pojedli kosilo še in lepo počasi do trajekta, ki je itak ene 10min (če ne še manj) stran.
trajekte so letos precej podražili. lani smo dali pol manj. drugače pa vsekakor svetujem da ga rezervirate, da se vam ne bo zgodilo da potem ne boste dobili prostega mesta. pa še verjetno je ceneje. mi vsako leto rezerviramo trajekt vsaj 3 mesece prej. ne vem sicer kako je s tem ali te kam že stisnejo ali pač ostaneš zunaj… lani ko smo šli je bil kljub temu da je bilo konec tahude sezone trajekt nabito poln. upam da sem kaj pomagala.