Lubię Polskę i mowię troche po polsku …
Resnično, Poljska (nalašč sem dal povezavo v poljščini) je postala moja druga domovina. Od leta 2004 sem bil na Poljskem 29 krat. 29 tednov, od nedelje do petka, sem preživel tu. 29 x 6 = 174 dni.
Med svetovanjem v farmacevtskih podjetjih uporabljam seveda angleščino in na začetku se nisem prav nič trudil, da bi razumel. Kmalu pa sem se odločil, da bom poskušal razumeti ta lepi slovanski jezik.
Napenjal sem ušesa, razmišljal o povezavah s slovenščino, s hrvaščino, spraševal šoferje, osebje v hotelu, stranke, o pomenu besed. “Jak to powedać po polsku?” je bil moj prvi stavek v poljščini. Kmalu se je izkazalo, da že kar nekaj razumem in na sestankih so se stranke lahko pogovarjale v poljščini, jaz pa sem odgovarjal v angleščini. Šlo je bolje in bolje. Vse to samo zaradi spremembe MOJE naravnanost in truda. Vendar razumel sem, spregovoriti pa nisem mogel.
Letos spomladi pa dobim povabilo, da v Ljubljani organizirajo tečaj poljskega jezika. Kar tako brezplačno. Pridružil sem se in sedaj kar redno hodim. Uči nas mlada Poljakinja Alicja Gładisz, prijetno dekle, ki prostovoljno (kot izmenjava študentov) dela na Mladinskem svetu Ljubljane. V svojem prostem času nas pa uči njenega materinega jezika. Zagnano, vedno pripravljena, prijetno in zabavno. Hvala, Alicja. Žal hodimo samo trije zagnanci. Še to: a vidite kaj dela članstvo v Evropski uniji?
V tem času sem se toliko naučil, da si upam spregovoriti. In prav danes sem imel prvi sestanek s stranko (ki ni govorila angleško) v poljščini. Seveda sem se lomil s slovnico, nakajkrat uporabil slovar poljsko-angleškega jezika na računalniku, … pogovoril sem pa se.
Poljska se mi je prikupila, rad sem tu in rad delam s Poljaki. Seveda pa se v petek rad vrnem domov…
Pozdrav iz Poljske!
Aleš Čerin
To je pa tako lepo, da vstopaš v jezik in še kaj neke dežele, nekih ljudi!
Vse dobro! 🙂
Dzikuję bardzo oziroma hvala lepa ana od srca. Ja prav v veselje se mi je učiti. Menim, a je to osnovni bonton, da se tudi kot gost naučiš vsaj nekaj jezika. Saj itak vsi takoj vidijo da si tujec, pa vendar so veseli, ker spoštuješ njihov jezik, kulturo, …
Tebi pa hvala za iskriva zapise. Ni veliko ljudi s takimi izkušnjami kot si ti. Krasno, da deliš z nami.
Lepo da se še kdo poleg naš študentov uči poljščine. Ti se jo učiš z veseljem, nam pa je včasih to kar muka 🙂 Če se že ne učimo imamo pa zato toliko bolj radi samo deželo in pa njihovo pivo in vodko:P
Lepo se uči pa še kdaj se oglasi s kakim zapisom o Poljski.
LP
Urban
Urban: Ja, učim se jo kar z veseljem, ker je to učenje direktno uporabno v življenju. In tule imam priložnost za treniranje z domačini, četudi je včasih kar težko, ker vodje vsi govorijo angleško…
Poljsko sem pa tudi sam vzljubil, njene ljudi in tudi kaj tekočega – predvsem piwo.
Tudi tebi in študentkam in študentom poljščine (na faksu predvidevam) veliku uspeha pri učenju teag lepega slovanskega jezika.
Heh, meni kot slovenistki (na faksu sem obiskovala tudi češki, hrvaški in ruski lektorat, da o starocerkveni slovanščini ne govorim) je bilo kar šokantno, kako lahko nekega slovanskega jezika POPOLNOMA NIČ ne razumem. Zdelo se mi je sprva, da samo nekaj pošumevajo in šelestijo 🙂 Potem sem začela malce razumevati pri mašah, ker vem, kakšno je besedilo v slovenščini. Saj bo, počasi :-))
Meta, lepo da ste bili na Poljskem. Ja, se moraš malo navaditi jezika. Meni pa je najbolj pomagalo, ko sem se odločil, da ga bom razumel. In se potem začel zanimati.
Aleš, besedo za 10 že znam. Najbolj mi je pa všeč beseda za št. 3. Zelo skrivnostna, na začetku sem mislila, da pomeni 6. Moram kdaj naštimati kakega poljaka, da me to nauči. 🙂 Hčerki je najbolj všeč beseda spredam (mogoče sem narobe napisala – prodam), možu pa rahunek.
Zanimivo, katere besede so vam všeč. Zanimivo, da je možu všeč beseda rachunek…
Rahunek mu je všeč zato, ker imamo mi v besedi č, oni pa izjemoma niti š, niti č, niti ž, …ponavadi je ravno obratno. Sicer pa smo imeli na potepu po naravnem parku pragozdu – oni rečejo pušča – poljskega vodnika Mireka. Je inženir gozdarstva in profesor na srednji šoli v Hajnowki. Poleti in tudi sicer je še vodnik po pragozdu – ne moreš noter sam, brez vodnika. Krasen človek, zelo s srcem v naravi. Sami mi trije in on smo se potikali 3 ure po pragozdu (toliko traja voden ogled). In zelo dobro smo se razumeli. Les je gozd, dub je hrast, grab gaber, olša jelša, droga cesta, wypadek poškodba, … V Čenstohowi v cerkvi sem se tudi nekaj naučila. Neko gospo sem vprašala: Kdy budet maša? (Zdelo se mi je, da bi me približno lahko razumela) Rekla je: Kdy budet co? Rekla sem: Mša (enozložno). Ona pa: A, mša! In povedala, da čez 15 minut. :-))
Smešno je bilo na češkem. Dvakrat se nam je v Pragi zgodilo, da pridemo v lokal in rečemo dobry den, oni pa so takoj ugotovili, da smo Slovenci in začeli z nami govoriti hrvaško oz. bosansko. Kako to ugotovijo, mi ni jasno. 🙂 Drugače pa v severni Poljski (Bialystok), še bolj pa v Litvi in Latviji pride zelo prav znanje ruščine. V Rigi pa smo dobili krasen parkirni prostor tik pred francosko ambasado – izpred ameriške nas je nagnal litovski policaj – parkiramo pred francosko ambasado in takoj pride nekdo ven in govori nekaj v litovščini. Vprašala sem ga: Vous parlez Francais? Oh, kako je bil vesel, da je lahko malo govoril po francosko. Nas je kar pustil, da tam pustimo avto za dve uri, čeprav smo delali sramoto, ker je bil avto zeloo umazan – res pa, da je renault. Aleš, tako sem se razpisala, da bom tole skopirala še na FB. 🙂
@Meta: Ja, res si se lepo razpisala. Vesel sem, da imaš tako lepe spomine na meni ljubo Poljsko. Veliko Slovencev se kar malo zmrduje nad državami bivšega vzhodnega bloka.
To nedeljo sem bil pri maši v Adergasu, kjer so gostili skupino poljskih vernikov ( s severa Poljske). Del maše je potekal v poljskem jeziku in moram priznati, da nisem čisto nič razumel. Še dobro, da je bil kasneje prebran slovenski prevod.
Ivan: Jak, to mogę być. Polski jęzik nie bardzo ciężki dla nas. (Tole si gotovo razumel.)
Hecam se Ivan. Kar težko je razumeti poljščino, ker imajo precej omehčano izgovorjavo besed s črkami š,ć,ž – vsi so zelo mehki, pa še nosni glasovi (ę in a s črtico). Ko dobro poslušaš, dlje časa in ko vidiš napisane besede, pa gre.