Na Radiu Ognjišče: O razvajenosti, pripravi na šolo ali omogočimo otroku veselje nad narejenim (PODKAST)

Starši smo nedvomno prvi, ki svojim otrokom želimo najboljše. Vendar se tega pogosto lotevamo na napačen način. Od tega, kako jim omogočimo pripravo na novo šolsko leto, do tega, kakšne vrednote jim nekritično in nevede posredujemo.

V oddaji iz cikla Za življenje na Radiu Ognjišče sva se z Matejo Subotičanec pogovarjala o tem kako starši prevzemamo breme dela za šolo od svojih otrok, o prenosu vrednot na otroke, o pomenu edinosti med staršema za vzgojo …

Priporočam, da v arhivu Radia Ognjišče poslušate še druge oddaje iz cikla Za življenje in da si na svojo podkast aplikacijo naložite oddaje Za življenje.

S spletne strani Družine in Življenja

“Šola ni užitek,” je direkten Aleš Čerin, s katerim se je v oddaji radia Ognjišče Za življenje pogovarjala Mateja Subotičanec. »Zato se ne strinjam z izrazom »otroku prijazna šola«. Zakaj? Ker je učenje trdo delo, zadovoljstvo pa prinašajo uspeh in rezultati. Otroku omogočimo veselje nad narejenim.«

Otrokom je treba pustiti samostojnost pri delu

Kaj naj naredijo starši in kaj otroci oz. kaj je naloga enih in drugih je izpit na katerem pogosto pogrnemo starši kot prvi vzgojitelji. Aleš Čerin to prevzemanje “šolskega bremena” in odgovornosti za šolanje na ramena staršev opisuje z izražanjem, ki je postalo za sodobne starše zelo običajno: “‘Plakat imamo za narediti, domačo nalogo imamo za narediti …’ Kdo zdaj? S to množino /starši/ prevzemajo odgovornost dela otroka in tako tudi on to jemlje, posledično pa se potuhne. Zato, kar otrok zmore, mora.«

Zakaj tako težko prenašamo vrednote na otroke?

“Saj jih ne težko. Zlahka jih! Samo neprave so,” pravi Čerin in dodaja, da so danes najbolj pomembne vrednote v svetu “imeti se fajn, biti lep in imeti dobrine. Vendar, ko bomo prišli pred Boga, nas on ne bo vprašal »kako dobro smo se imeli in kako lepi smo in kakšne kotalke smo imeli«.  Zato staršem svetuje, naj bomo vključeni v njihov svet in se pogovorimo z njimi o vrednotah, ki nam jih sporočajo različne vsebine na različnih ekranih.

Zakoncem velikokrat primanjkuje edinosti

Kot dobro osnovo za vse vzgojne težave je Aleš Čerin poudaril edinost med staršema in pri tem citiral iz Sv. pisma: “Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.” (1 Mojzes 2,24) To “eno meso” kristjani pogosto dojemamo le na spolnem področju, vendar je to povabilo k edinosti moža in žene na vseh področjih, tudi na vzgojnem. Predlagal je, da se mož in žena dobivata kar na rednih tedenskih “sestankih”, kjer se med drugim pogovorita tudi o vzgojnih zagatah.

S spletne strani Radia Ognjišče

KAR OTROK ZMORE, MORA. Večkrat je ta stavek Karla Gržana v oddaji »Za življenje« citiral in poudaril Aleš Čerin, ki je na podlagi svojih izkušenj, ki so najboljše priporočilo vsem, ki se trudijo pri vzgoji otrok, spregovoril o razvajenosti in pripravi na šolo.

Počitnice se iztekajo, šola se bo začela, vprašanje pa je, kako je s samo pripravo na šolo. Čerin svetuje, da je malo priprave le potrebno, da ni »kot bi odrezal«. »In čeprav otroci te dni zavijajo z očmi, smo tu odrasli, da to sprejmemo in kljub temu otroci naredijo, kar je potrebno.«

Kot pravi, šola ni užitek, ampak je smiselno delo. »Zato se ne strinjam z izrazom »otroku prijazna šola«. Zakaj? Ker je učenje trdo delo, zadovoljstvo pa prinašajo uspeh in rezultati. Otroku omogočimo veselje nad narejenim.« Zdi se mu, da starši prevečkrat prevzemajo odgovornost otroka za šolanje. »Večkrat slišim: »plakat imamo za narediti, domačo nalogo imamo za narediti…«, kdo zdaj? S to množino prevzemajo odgovornost dela otroka in tako tudi on to jemlje, posledično pa se potuhne. Zato, kar otrok zmore, mora.«

Na vprašanje, kako omejiti »buljenje« v ekrane, Čerin odgovarja, da je treba otroku pomagati pri izbiri in mu svetovati. Če že morajo nekaj gledati, pa gledamo z njim in se na koncu pogovarjamo o vrednotah, ki jih sporočajo različne nadaljevanke. »Žal pa je tako, da ponavadi take prenašajo vrednote, ki z Bogom nimajo nobene veze. Predvsem danes veljajo vrednote »imeti se fajn, biti lep, imeti«. A ko bomo prišli pred Boga, nas on ne bo vprašal »kakšne kotalke smo imeli ali kako lepi smo«.«

Otrokom je treba pomagati, če imajo kakšne težave ali so težko dojemljivi, a nekje je meja. »Težava je, ko se vtikamo brez potrebe. Poglejte starše hendikepiranih otrok, ki iz njega iztisnejo maksimum in kapljo znoja, da je maksimalno samostojen in odgovoren za življenje. Drugi starši pa iz nehedikepiranih delamo hedikepirane otroke. Če jim odvzemamo probleme, jih kasneje ne bodo znali reševati.« Čerin je opozoril tudi na otroke kot dobre igralce, zato staršem svetuje edinost tudi takrat, ko se ne strinjata drug z drugim. »Na tedenskih »sestankih« se pogovorita o vzgojnih zagatah, kje sta zmogla, kje ne in kako se bosta popravila.«

Foto: Dana, Pixabay