Grad – kmetija kot zgodba o uspehu
V vasi Dolenje Radulje pri Bučki pri Škocjanu stoji grad Radeljca, ki je meni, ko sem videl to reč in slišal zgodbo, dal asociacijo na zgodbo o uspehu. Trije sposobni kmetje (Pungeršič, Vajs in Novak) so leta 1906 razpadajoče poslopje odkupili. Grajski hlevi so pripadli Novaku, Pungeršič je obdržal graščino, Vajs pa mlin in žago. Novi lastniki so na več zaporednih licitacijah in preko oglasov prodali grajsko zemljo, gozdove, pohištvo, opremo in dragocene umetnine kot tudi vino in vso živino … (celotna zgodba gradu). Grad še danes stoji in služi kot družinska hiša – kmetija. Lepo obnovljen je pravi ponos male vasice. Prav tako so grajski hlevi obnovljeni v družinsko hišo.
Zakaj je tole zgodba o uspehu? Najprej zato ker so se trije sposobni možje lahko zmenili, da gredo v veliko investicijo in to kljub temu, da so bili Slovenci in ker grad in grajska poslopja še vedno služijo namenu, se ne podirajo in niso na plečih države.
Foto: Aleš Čerin
Lepo je slišati tako zgodbo!
Pa ja ni res, da bi se ravno Slovenci ne znali zmeniti lepo med seboj?
Ana, kaj vem, tak občutek imam.
Tudi sam se udeležen v eni taki zgodbi, ko tri mala podjetja skupaj pripravljamo eno izobraževanje. Tudi precej nenavadno za naše razmere. Pri skupnih rečeh prihaja do deljenja – v našem primeru – na primer znanja, ki ga tako radi zadržujemo zase. Prihaja do delitve stroškov in prihodkov, skratka obilo možnosti za drobnjakarske zamere.
In tudi trije kmetje, ko so kupovali grad so morali – prepričan sem – pokazati veliko stopnjo zaupanja, ki nam ga Slovencem v zadnjem času tako primanjkuje.