V pralnih sredstvih je od 5-15 % tenzida

Ali ste že kdaj pogledali na specifikacijo pralnega sredstva za tkanine? Če ste, ste gotovo opazili, da vsebujejo navadna pralna sredstva od 5 do 15 % anionske površinsko aktivne snovi in tam nekje pod 5 % neionske površinsko aktivne snovi. Ali se vam zdi kaj čudno pri tej specifikaciji aktivnih sredstev za pranje? Meni kot bivšemu analitiku v farmacevtskem laboratoriju je tale specifikacija skrajno zavajajoča. Pa poglejmo za ilustracijo dva skrajna primera:

  • Spodnja meja: pralno sredstva lahko vsebuje 5 % (v jeziku analitika bi to bilo lahko samo 4,5 %, kar se zaokroži na 5%) anionske površinsko aktivne snovi in 0,01% neionske površinsko aktivne snovi. Skupaj 4,51 % in ustreza specifikaciji.
  • Zgornja meja: Pralno sredstva lahko vsebuje 15 % (v jeziku analitika bi to bilo lahko tudi 15,4 %, kar se zaokroži na 15%) anionske površinsko aktivne snovi in 4,9 % neionske površinsko aktivne snovi. Skupaj 20,3 % in tudi ustreza specifikaciji.

Razlika je 4,5 kratna. Ne vem sicer zakaj taka specifikacija ob možnostih, ki jih industrija ima: napredne analitske metode in vodenje proizvodnih procesov tako, da dobimo neke bolj natančno določene vrednosti aktivnih učinkovin v pralnih sredstvih. Ali ni nenavadno, da lahko pralna moč praška lahko niha za 4,5 x? Če bi bili vi na mestu lastnika tovarne pralnih sredstev, na katero stran bi nagnili proizvodnjo za “balkanske trge”?

Tole se mi zdi podobno kot če bi človek želel kupiti en avto dobil pa bi od pol (npr. v souporabo) do dva avtomobila. Ali ne bi bilo to čudno? In zakaj je čudno pri nakupu avtomobila in ne pri nakupu pralnih sredstev?

Poskusil bom pripraviti domače pralno sredstvo in ga preizkusiti v praksi. Rezultate objavim.

Foto: Dave Kennard, SXC

15 odgovorov
  1. Barbara
    Barbara says:

    Priporočam se za recept!
    Zdaj, ko mi pridelavi domačega mila ni več tuja me mika tudi domač zvarek za pranje oblačil!

    Odgovori
      • Tomaž
        Tomaž says:

        @Aleš: za povsem običajna pranja običajno ‘umazanega’ perila je povsem zadosti oprano. Za kakšne hude stvari pa – popolnoma belo je dolgočasno, tam si lahko pomagaš z dodajanjem sode bikarbone.

  2. Sabina
    Sabina says:

    Že nekaj let kupujem ekološke pralne praške, je pa res, da so dragi. Najceneši, ki se mi zdi, da ni 100 % eko, je Froschev.

    Meni oreščki niso najbolj všeč, ker se mi zdi, da uničujejo blago. Imam pa dobre izkušnje z Marsejskim milom. Kosmiče namočiš v vodi da se stopijo in nastane gel. Tako kot pravi Tomaž lahko za belilo uporabiš sodo bikarbono.

    Odgovori
  3. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Sabina: Jaz sem tudi danes uporabil milo, sodo bikarbono in kis za vlaganje. Lepo izgleda, sedaj je treba pa še preoizkusti. Prej recepta ne dam, da ne bom kaj zavajal.

    A se z Marsejskim milo cunje lepo operejo?

    Odgovori
    • Sabina
      Sabina says:

      Ja, z marsejskim milom se lepo operejo. Samo kakšen madež ne gre ven, zato ker perem na nižjih temperaturah – samo belo nad 40stC. To pa še nisem uspela ugotoviti, kaj v tem primeru.

      Odgovori
  4. MMT
    MMT says:

    Aleš, si razmislil o ideji, da bi izdelal eko-recept pralni prašek, recimo iz sestavin, ki jih ima vsak doma? Ali je to sploh možno?

    Da dobimo robo za balkanski trg slabšo je itak znano in vsem že skoraj jasno. Primer je znana Nutella (lešnikov namaz). Okus Nutelle ki jo kupiš v Sloveniji ali v Italiji je popolnoma drugačen, kakor da je drug izdelek. Na žalost nas še vedno tretirajo kot balkan.

    Odgovori
    • Vera
      Vera says:

      Pozdravljeni. Danes sem prvič na tej strani in je zanimiva. Trenutno odgovarjam samo na en komentar – glede Nutelle. Enako je z vsemi čokoladami in kozmetiko. Če smo pozorni vidimo kakšna je razlika, ali smo kupili pri nas, ali v Italiji ali v Avstriji. Že skoraj 40 let kupujem milo Palmolive za telo v Avstriji po katerem nimam izpuščajev. Kupljen pri nas pa sem precejšen del telesa v mehurjih. Isto je s pralnimi praški. Res da je Persil in Arial za cca 20% dražji v Avstriji vendar opere 300% bolje, pa še topljiv je v vodi, pri nas kupljen v prašku ni topljiv niti pri 95 oC.

      Odgovori
  5. Roman
    Roman says:

    Pri nas že leta uporabljam himalajske oreščke v kombinaciji z eteričnimi olji. Pa nikakor ne drži, da so dragi, saj nekaj oreškov služi za kar za nekaj pranj. Na primer belo perilo se učinkovito opere šele pri nekje tretji uporabi oreščkov. Prav tako za pranje posode in za ostala gospodinjska opravila uporabljamo izključno naravna sredstva, kis in podobno. Ko enkrat vstopiš v ta svet, se lahko le čudiš neverjetnemu vplivu korporacij in njihovega oglaševanja, ter naivni omejenosti presoje današnjega človeka. Slednje je preverjeno plod načrtnega “vzgajanja”, na drugi strani pa institucije, ki so deklarirane za skrb za okolje in naravo, diplomatsko molčijo v prid tem velikim sponzorjem,

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Roman: Imate prav, ko pravite: “Ko enkrat vstopiš v ta svet, se lahko le čudiš neverjetnemu vplivu korporacij in njihovega oglaševanja, ter naivni omejenosti presoje današnjega človeka.” Vi ste tudi pred menoj. Jaz v ta svet šele vstopam in se šele začenjam čuditi 🙂

      Pripravljam članek na to temo, s primerjavo cen, recepti, … Želim pa najprej preizkusiti, da bodo izračuni pravi. Tudi pralne oreške sem že nabavil.

      Hvala za vaš odziv. Vse dobro vam želim.

      Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja