‘Tiste cerkvice’ na naših hribčkih (FOTO)

Namenjen sem bil v Baško grapo, ustavil sem se pa na Petrovem Brdu in se odpravil na Vrh Bače ter oblezel vse vrhove med Baško grapo in Soriško planino. Že ko sem se hotel vrniti nazaj proti Sorici, me je potegnilo še v velik ovinek do visokogorske vasice Spodnje Danje. Vedel sem, da je tam ‘ena tistih cerkvic’. Na koncu vasi namreč stoji cerkvica sv. Marka.

Ko se mimo starodavnih kozolcev spuščaš proti vasici, jo opaziš že od daleč. Na rahli vzpetinici pod vasjo. V ozadju mogočen Blegoš. Med potjo skozi vas opaziš na hišah znamenja pobožnosti naših prednikov. Pot do cerkve je skrbno urejena. Celo za cerkvijo je trava pokošena v ozko stezico, ki vodi do klopce, ta pa vabi k molitvi navdihnjeni s pogledom na vas, travnike, gozdove in hribe za vasjo.

Cerkev sv. Marka v Spodnjih Danjah Foto: Aleš Čerin

Kaj je to ‘ena tistih cerkvic’?

To so cerkvice na naših hribčkih, ki jih v zanimivih igrah svetlobe, tudi ob nenavadnih urah dneva, »lovijo« fotografi z vsega sveta. Najbolj znane so cerkvica sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, pa dva sv. Tomaža – nad Praprotnim v Selški dolini in na Vrsniku nad Žirmi.

Opozorilo: V vasi ali na mesta fotografiranja vstopajmo ponižno in brez hrupa. Peš. V hvaležnosti.

Sam dodajam meni najljubšo cerkev Žalostne Matere Božje na Bukovem vrhu, pa cerkev sv. Jurija v Volči (obe v Poljanski dolini) ter sv. Jakoba na Katarini.

Cerkev Žalostne Matere Božje na Bukovem vrhu Foto: Aleš Čerin

Sv. Jurij v Volči pri Poljanah v Poljanski dolini Foto: Aleš Čerin

Že nekaj časa sem tudi sam na lovu za ne-še-tako-popularnimi ’tistimi cerkvicami’. V zadnjem času sem našel Plečnikovo cerkev Marijinega Oznanjenja na Ponikvah na Šentviški planoti.

Plečnikova cerkev Marijinega Oznanjenja na Ponikvah na Šentviški planoti Foto: Aleš Čerin

Cerkvice so naši predniki znali postaviti na prava mesta, taka, ki sama po sebi s svojo lepoto vabijo v presežno, k Bogu. Ljudje, čeprav bolj revni, kot smo danes, so dali najboljši del Bogu, v veri, da bo Bog poskrbel za življenje. In je. Ker je dober Oče.

Danes ljudje, ki so že davno opustili vero v Boga, hodijo z modernimi fotografskimi pripomočki in intuitivno iščejo – in najdejo – presežno. Na hribčkih, kjer (še) stojijo naše cerkvice. Bog pa deluje. Verjamem, da tudi po lepoti fotografij. Ker Bog ljubi dobro, lepo in resnično.

Fotogalerija še drugih ’tistih cerkvic’

Sv. Jakob nad Katarino Foto: Aleš Čerin

Sv. Primož in Felicijan na Jamniku nad Kropo Foto: Aleš Čerin

Sv. Ožbolt nad Bodoveljsko grapo v Poljanski dolini Foto: Aleš Čerin

Se nadaljuje …

Članek je bil najprej objavljen v Katoliškem tedniku Družina, letnik 71 št. 24 (19. junij 2022).

Foto: Aleš Čerin

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja