Bosonogi na Rašici in še svinja

V ponedeljek sva z ženo pazila vnuke – tri fante – stare 8, 6 in 4 leta. Pa smo se odpravili na Rašico. Peš.

Bosonogi dečki in “new-age” dedek

Fantje imajo zadnje čase navado, da hodijo po takih kucljih bosonogi. “Prav, če mama dovoli, jaz nimam nič proti”, sem rekel in se še sam sezul.

Celo pot smo hodili po toplih tleh, nekajkrat tudi po blatu – kako prijeten je občutek polzenja blata med prsti :). Kdaj smo stopali tudi po bodečih ježicah žira. Auč …

Fantje so bili za mimo-hodeče kar nekakšna mala atrakcija, jaz sem bil pa deležen pogledov v slogu med ‘ta-staremu-se-je zmešalo’ in ‘zapadel-je-v-new-age’. Kakorkoli vztrajal sem z njimi do vrha in nazaj.

Velika temna gmota

Tik preden smo se vrnili nazaj do avta, ko smo stopili na cesto, sva s ta srednjim opazila črno gmoto, ki se nam je počasi bližala. Pomislil sem na velikega psa, potem na manjšega medveda, …

Vnučke sem na hitro nagnal nazaj s ceste v klanec. Časa smo imeli le kakih deset sekund. Počepnili smo za bližnje grmovje, kakih 5 metrov stran od ceste in v pritajenem stokanju ta malih dveh – od strahu seveda – čakali kaj bo.

Prikazala se je ogromna, debela svinja. Verjetno je nosila ta mlade, ker so se ji “sise” skoraj vlekle po tleh.

Ta mali so imeli oči na pecljih in pritajeno stokali. Miril sem jih in poskušal utišati. Žival je enkrat celo pogledala proti nam in potem počasi odkorakala naprej. Kmalu smo jo izgubili izpred oči.

Ko smo se vrnili nazaj do avta in do stare mame, so pripovedovali več kot eno uro o naših junaštvih. Nisem še videl večjih junakov. To je bil najboljši izlet z dedkom.

Foto: Aleš Čerin