Osmrtnica: umrla je gospa Zdrava Pamet
“Sporočamo vam žalostno novico. Danes je preminila naša ljubljena Zdrava Pamet.
Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila stara, saj se je njen rojstni list že davno tega izgubil v birokratskih predalih. Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala pametne nauke, kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in ne pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje in da življenje ni vedno pošteno.
Zdrava Pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko zapraviš le toliko, kolikor zaslužiš.
Vedela je, kaj je zdravo starševstvo (da so glavni starši, ne pa otroci).
Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer dobronamerna načela, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala, da so šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko in da so učitelja odpustili, ker je kaznoval trmoglavega dijaka, se je njeno stanje močno poslabšalo.
Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za dovoljenje starše, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če učenka zanosi in hoče splaviti.
In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli z zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.
Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo, se pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnji dih.
Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost, hčerka Odgovornost in sin Razum.
Preživeli pa sta jo obe polsestri, Moja Pravica in Jaz Hočem.
Pogrebcev je bilo malo, saj se večina sploh ni zavedla, da je umrla.
Če se še spomniš Zdrave Pameti, pošlji osmrtnico naprej. Če se je ne, pa kot velika večina ostani kar križem rok.”
Aleš Čerin
Aleš, zelo mi je všeč kar si napisal in se popolnoma strinjam s tabo !
Pred kratkim sem po e-pošti prejela izpoved učiteljice, ki piše na blogu “polna glava” . Kar je napisala je dodatna potrditev tvojega razmišljanja. Tule je povezava na blog učiteljice, kjer govori o otrokovih pravicah.
Karmen hvala za tole. Sem tehnično dodal povezavo na blog učiteljice. Se mi zdi tako bolj primerno. Zgodba je fascnantna, prepričljiva in zelo resnična. Vsi, ki hodimo na govorilne ure, pozanmo to. Čestitke avtorici.
Ja, same pravice otrok in nič ali morda smao malo dolžnosti. Ali res ne vemo, da to vodi naše otroke direktno v pogubo. Otroci pravzaprav stalno prosijo, da jim postavimo meje, mi “ta stari” pa nič. Brezglavo, brez smisla za “zdravo pamet” in pogubno.
Ni še znano kdaj bosta preminila tudi Moja Pravica in Jaz Hočem, zdi se pa da sta žal kar blizu svojemu času. Kje se bo vse to končalo?