Žalostna zgodba iz družinskega drevesa
Od leta 2010 delam družinsko drevo najinih družin. V začetku sem delal precej zagnano, potem kakih 5 let nič, sedaj pa spet precej intenzivno. V program vnašam svoje prednike in živeče sorodnike po svoji in ženini strani. Sedaj, ko obstajajo luštni računalniški programi (sam uporabljam Ancestry) je stvar zelo pregledna, slikovita in uporabna.
Trenutno imam v bazi 351 oseb, 219 fotografij in veliko skeniranih dokumentov. Najdlje sem prišel – seveda s pomočjo ljudi, ki so delili svoje podatke – v veji od ženinega dedka po mamini strani in sicer do leta 1590. Po svoji strani še nisem prišel dlje kot do svojih prastaršev.
Mi je kar žal, da nisem tega začel pred tridesetimi leti, ki so bili stari starši še živi. Veliko lažje bi bilo. In veliko še starejših zgodb bi se nabralo. Sedaj hodim okrog stricev, se pogovarjam z njimi in vse sproti zapisujem. Veliko zanimivih zgodb je slišati.
Mama, ki ji je v enem letu umrlo šest otrok

Marija Podobnik, Brnova mama, v Selcih okoli leta 1950
Po ženini strani sem naletel na mamo od njene babice, Marijo Podobnik, poročeno Gartner, po domače Brnovo mamo, ki je živela od sredine 19. do sredine 20. stoletja (1855 – 1952). Gospa je živela v Golici nad Selško dolino. Tja sta se z možem preselila s Poljanskega, s Podvrha.
Gospa je rodila 10 otrok. Presenečen sem bil, ko se je pokazalo, da ji je v letu 1893 umrlo kar šest od sedem do takrat rojenih otrok v starosti od 2 do 16 let. Ostal ji je le en sin …
Si predstavljate to bolečino: mati je v enem letu pokopala šest od sedmih otrok? Sam si ne predstavljam. Stric od žene je omenil davico, pa sem malo raziskoval.
Davica na Loškem
Res je na Škofjeloškem v tistem času razsajala davica in druge otroške bolezni kot so ošpice, škrlatinka in oslovski kašelj.
Takole pravi Meta Strle v članku Ljudsko zdravilstvo na Loškem: “V Selški dolini je razsajala davica v letih 1885, 1886, 1895 in 1896. Ošpice so leta 1801 pobrale enaindvajset otrok, leta 1804 pa šestindvajset otrok. Leta 1826 se je pojavila škrlatinka. V Lučinah se je po letu 1880 pojavila davica, ki je pobrala mnogo otrok. V okolici Lenarta nad Lušo sta leta 1900 razsajala davica in oslovski kašelj. V Sorici so po prvi svetovni vojni otroci zbolevali za škrlatinko. V Škofji Loki in okolici se je leta 1887 razširila davica, 1893 in 1897 škrlatinka in davica in leta 1909 ošpice.”
V enem strokovnih člankov v reviji Dom in svet iz leta 1895 je dr. V.G. takole zapisal: “Ni je v otroški dobi bolezni, ki bi zahtevala toliko žrtev kakor davica. Materino srce se krči od žalosti, ko sliši strašno besedo iz ust zdravnikovih, zakaj doslej je bila v 80 do 90 slučajih od sto gotova smrt. Zaradi tega gotovo ni odveč, ako tu v kratkem podamo o njej nekoliko črtic, in sicer, kateri je njen značaj, kako se je varujemo, da se ne zanese, in kaj nam je storiti v prvem hipu, sosebno, kadar ni takoj zdravniške pomoči pri rokah.”
Teh bolezni skoraj ne poznamo več. Uspešno smo jih ustavili s cepljenjem. Bogu hvala za cepiva!
Preživela je vse otroke, razen ene od hčera
Da je mera bolečine te gospe, ki je doživela 97 let, polna naj povem, da je preživela vse, razen ene od hčera (to je babica od moje žene). Sina so ji ubili partizani, dva mlada vnuka (leta 1945 stara 19 let) sta izginila po vojni. Najbrž ležita kje v kakšnem breznu na Kočevskem. Žalostna je ta naša zgodovina.
Kljub vsemu je gospa ohranila vero in še preko 90 let stara se je iz hribov odpravila kaki dve uri hoda (v eno smer) peš k maši. Trden je tale ženin rod.
Hvaležen sem, da živim v tem času, da ni vojne, da ni smrtonosnih otroških bolezni. Da imamo cepiva in antibiotike. In dovolj hrane.
Foto: neznani fotograf iz Selc v Selški dolini
Par stvari sem rekla na FB, tukaj pa bom o družinskem deblu: meni se zdi tudi tako silno zanimivo raziskovati svoje korenine!
Po mamini strani pridemo nekako do l. 1622, ko so kmetijo delili med dva brata, in pri moji mami je bil isti priimek vse do l. 1958, ko se je poročila mama kot edini možni dedič (od 14 otrok v družini je bila na koncu mama edina možna dedinja, vojna in povojna sta tudi naredili svoje).
Pri atu pa se mi zdi, da so našli tudi nekoga, ki se je rodil okrog 1590.
Si misliš, kako je pri posvojencih, še bolj pa pri tistih, ko vse zmešajo in zamešajo, vse možne stike s predniki (nadomestno materinstvo ipd.)
Ana, res je silno zanimivo tole raziskovati. Saj kakšne napake so možne, a vseeno … Sam sem sedaj šele v fazi spraševanja najstarejših iz sorodstva, pa brskanja po internetu. zanimive reči se najdejo in kar nekaj dela je že opravljenega.
Bo pa res tako, da ko bo prišlo do raznih LGBTQ mahinacije, se bo rodoslovna veda spridila. A si predstavljaš, kako bo raziskoval oni otročiček na Nizozemskem, ki se bo rodil trem gejem in dvema lezbijkama in vsi se deklarirajo kot starši. In če so geji še pomešali spermo, se ne bo vedelo kdo je oče …, razen če se bodo pristali na DNA analize, kar sedaj ni več nemogoče. A dvomim.
Tudi jaz se spominjam podobnih zgodb (pomrli vsi otroci v družini), iz naše okolice, ki mi jih je pripovedovala teta.
Zato sem precej skeptična do tega, da bi ukinili se ceplenje otrok!
Zanimiv zapis. Kolegi na spletni strani iskreni.net pa kar poskakujejo ob celem kupu člankov o nepotrebnosti in škodljivosti cepljenja za davico, oslovski kašelj, itd., da o HPV sploh ne govorimo.