Tag Archive for: poezija

Rudyard Kipling: Če

Pesem, ki me je danes zganila. Hvala, dragi prijatelj, da si me usmeril nanjo. Potreboval sem jo.

Karel Destovnik-Kajuh: Samo en cvet, en češnjev cvet (VIDEO)

V zadnji razred osemletke sem hodil v šolo z njegovim imenom. Pa se spomnim, da smo recitirali kakšno njegovo. Tudi tole, ki nam v teh težkih dneh - kot njemu iz vihre 2. svetovne vojne - ponuja obet pomladi. Zdi se, da smo na tega pesnika kar nekako pozabili. Karl Destovnik-Kajuh je bil rojen v vasici Skorno nad Šoštanjem, o kateri je Matej Vranič, mojster fotografije, posnel vrhunski predstavitveni film z naslovom "V vasi mojega dekleta". Vredno ogleda.

Preprostost pesmi Smiljana Trobiša: Ko bom preplezal najvišjo steno …

V Tretjem dnevu sem našel Esej o pisanju: izkustvo in pesem avtorja Smiljana Trobiša v katerem avtor govori tudi o preprostosti pesmi in objavi svojo preprosto, a globoko pesem. Smiljanov prispevek mi je bil spodbuda za razmišljanje o (ne)preprostosti pisanju v poslovnem svetu (tehnična, poslovna poročila), ki so vse obsežnejša in vse bolj nerazumljiva. Kako lepo se prepletata poezija in poslovni svet :)

Ivan Minatti: Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oči

Še ena lepa ljubezenska od Ivana Minattija. Zame ena najlepših. Morda tudi zato, ker ima moja žena Marinka modre oči :)

Zeleno, ki te hočem zeleno

Zeleni barvi je izkazal veliko naklonjenost španski pesnik in dramatik Federico García Lorca v pesmi “Romance Sonámbulo”, ki gre nekako takole: “Verde que te quiero verde. Verde viento. Verdes ramas.” (Zeleno, ki te hočem zeleno.…
,

V knjižnici pod krošnjami v Botaničnem vrtu

Danes sem šel pa v knjižnico. Pa ne v navadno, pač v Knjižnico pod krošnjami. V Ljubljani bo od 28. maja do 29. avgusta vsak petek, soboto in nedeljo na 6 brezplačnih bralnih otokov možno prebirati literaturo. Danes sem obiskal lokacijo v Botaničnem vrtu in v miru med krošnjami mogočnih dreves prebiral poezijo in posnel krasne fotke cvetja.

Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad

"Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, ..." Včasih se mi zazdi, da smo na pesnike kar pozabili. Nekatere še posebej. Eden od pozabljenih je Ivan Minatti.

Alojz Gradnik: Eros – Tanatos

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. Ko duhteče vino sladkih trt užil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel ...