V Mariboru sem poslušal pričevanje Nicka Vujicica, človeka, ki se je - nihče ne ve zakaj - rodil brez rok ali nog. Pa vendar 28-letni mladenič izžareva tako voljo do življenja in tako hvaležnost, da je lahko zgled nam vsem. Med pričevanjem sem se spraševal, kako lahko hendikepirani mladenič privabi v dvorane na tisoče ljudi. Česa smo Slovenci in pravzaprav ves svet tako žejni, da pridemo poslušati hendikepiranega mladeniča? Že ves teden razmišljam o tem. Članek bom dopolnjeval z nadaljnimi razmisleki, vabim pa tudi vas drage bralke in bralci, da odgovorite na to vprašanje.