Razgledan.si: Poučno, na kratko, privlačno o pomembnih temah

Takega projekta kot je pa tale od Socialne akademije, katere glavni motor in vodja je moj prijatelj Matej Cepin, tudi podkaster na zame najboljšem podkastu Goreči grm, se pa iskreno razveselim.

Pred nekaj meseci so namreč postavili portal Razgledan.si, katerega namen je – kot pravijo – da bi s privlačnimi in interaktivnimi vsebinami o državi, družbi in politiki usposobili državljanke in državljane Slovenije za njihov poln prispevek k boljšemu svetu. Čutim malo skavtskega duha v tem namenu.

S tem – pravijo – želijo odgovoriti na izziv nizke državljanske pismenosti v Sloveniji in na demokratični deficit, ki ga le-ta povzroča. Odlično, da se je nekdo tega lotil! Res imamo demokratični deficit oziroma diktaturo javnega mnenja, ki jo omogočajo in stalno spodbujajo v eno stran znatno ukrivljeni mediji. Zato je pri nas recimo za predsednika vlade lahko izvoljen vsakdo, ki ga “mazilijo” elite s pomočjo medijev.

Takole sem ocenil projekt še preden je zaživel.

Ekipa ustvarjalcev je odlična: Aleš Maver, Andrej Fink, Tadej Rifel, Igor Bahovec, Blaž Podobnik in še mnogo drugih.

Učne enote

Posameznim prispevkom pravijo kar učne enote. In to so res, kot ime pravi, učne enote, ker se iz njih lahko učimo – na preprost in zanimiv način. Prav primerne so za pouk – v šolah, tudi v veroučnih skupinah, mladinskih skupinah, pa tudi v družinah, ko starši in tudi dedki želimo poučiti otroke, vnuke o pomembnih družbenih temah. Bom uporabil.

Teme so obdelane s pomočjo strukturiranih in didaktično nazornih besedil, opremljenih s privlačnimi skicami, nekatere pa tudi z animiranimi video filmčki.

Primeri učnih enot:

• Družina – osnovna celica družbe
• Solidarnost
• Kaj je civilna družba?
• Kaj je populizem?
• Krščanska demokracija

Primer videa v obliki risanke

Primer učne enote na grafično-besedilni način

O demokraciji

Del besedila:

S strankarsko demokracijo so se Slovenci pobliže seznanjali v šestdesetih letih 19. stoletja, ko so bile stranke v glavnem še razdeljene po narodnem ključu (slovenska in nemška, slovenska in italijanska).

Od devetdesetih let 19. stoletja dalje so se po strankarski pripadnosti začeli deliti tudi že Slovenci. Nastali so trije glavni politični »bloki«, in sicer katoliški, liberalni in socialdemokratski. Ti so nato skupaj s komunisti, ki so na sceno stopili po prvi svetovni vojni, obvladovali politični prostor vse do konca druge svetovne vojne.

Vmes je demokratični razvoj leta 1929 presekala kraljeva diktatura, zaradi česar so tudi Slovenci do leta 1935 prvič po dolgem času doživljali enostrankarski sistem (Slovenci v Italiji so se z njim srečali že leta 1926).

Hud udarec za demokratično izkušnjo Slovencev pa je pomenil epilog druge svetovne vojne, ko so komunisti vzpostavili petinštirideset let trajajočo enostrankarsko vladavino. Ženske so sicer dobile volilno pravico po drugi svetovni vojni, vendar pa zaradi enostrankarskega sistema dolga desetletja na volitvah še vedno niso imele prave izbire.

Sodobna demokratična ureditev se je k nam vrnila leta 1990 z demokratičnimi volitvami.

Grafika:

Zgodovinski časovni trak