Imaš preveč sadja in bo zgnilo? Ponudi ga …

To jesen nam je Bog v obilju nasul darov v naših sadovnjakih: jabolk, sliv, grozdja … Ni vedno taka letina.

Ko hodim po pokrajini, vidim, da okoli kmetij in drugih hiš leži ogromno sadja, ki gre pogosto v nič – zgnije. V mnogih bivajo starejši ljudje, morda onemogli, ki težko poberejo tako obilico sadja, ga ne morejo predelati in shraniti in ga verjetno tudi težko toliko pojedo.

Po drugi strani pa je precej ljudi v blokih in stolpnicah, ki nimajo možnosti pridelave, lahko pa bi predelali sadje in ga uporabili. Sprašujem se, ali je mogoče ta »dva konca« povezati. Je, a je treba kaj spremeniti. Najprej se je treba zavedati, da je tudi gajba jabolk Božji dar, ki naj ne zgnije, pač pa naj se koristno uporabi. Obenem pa je treba stopiti v stik. Pobudo lahko da tisti, ki ima sadje, ali oni, ki bi ga lahko predelal.

Imaš preveč sadja? Ponudi ga sorodniku, prijatelju, sosedu, sožupljanu, znancu, sodelavcu … Morda človeku, ki pač pride mimo hiše. Jezus je rekel: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje« (Lk 6,38). Nič ni rekel, da to ne more biti »le« sadje.

Jezus tudi pravi, da se bo dajalcu dalo, in kar našteje, kako: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero. Skratka obilno. Verjamem, da se v srcu tistega, ki prejme sadje, vzbudi hvaležnost in da bo dajalec v znak pozornosti prejel recimo dobro in potlačeno marmelado, morda nekaj plastenk jabolčnega kisa, kozarec čežane, prgišče suhih krhljev, nekaj steklenic soka.

Hodiš po pokrajini in vidiš obilico sadja, ki gnije ali se ti zdi, da bo zgnilo? Povprašaj lastnika, če ga lahko pobereš, in ponudi kakšno nadomestilo. Tudi k tej drži nas Jezus spodbuja: »Prosíte in vam bo dano! Kajti vsak, kdor prosi, prejme« (prim. Mt 7,7-8).

Deljenje je koncept, ki zbližuje. Ko se v deljenju in hvaležnem prejemanju dobrin srečata dve srci, verjamem, da Jezus poseže in obilno deli milosti. In nikoli ne vemo, kam vse nas to lahko pripelje. Morda v globine povezanosti, za katere niti slutili nismo, da lahko obstajajo.

Članek je bil prvič objavljen v tedniku Družina (rubrika Trenutek), 21. september 2022.

Foto: Aleš Čerin