Kaj so nasveti brezbožnih in kako naj ne hodimo po njih (Psalm 1,1)?

Vir: https://www.gotquestions.org/counsel-of-the-ungodly.html

Avtomatski prevod: DeepL (z nekaj popravki)

Zdi se, da Psalm 1 predstavlja izbiro, ki jo mora sprejeti vsak človek. Na življenjski poti je razpotje: ena pot je pot pravičnih, ki vodi k blagoslovom; druga je “pot grešnikov” in se konča v uničenju. Predpogoj za izkušnjo blaženega življenja je opisan v uvodnih verzih:

Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, 2 temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. (Psalm 1,1-2).

Blagor človeku, ki ne hodi “po nasvetih krivičnih”. V hebrejskem izvirniku je beseda, prevedena kot “nasvet”, samostalnik, ki pomeni “nekaj, kar usmerja ali svetuje glede odločitve ali ravnanja”. “Brezbožni” so hudobni ljudje, grešniki in tisti, za katere je značilna brezbožnost.

Ne hoditi po nasvetu brezbožnih pomeni zavračati vse nasvete brezbožnih. Vključuje izogibanje vsakršnemu vodilnemu vplivu, ki bi lahko oblikoval ali usmeril način življenja v brezbožnost. Hoja vključuje napredovanje; zato verz naroča: “ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev”. Očitno napredovanje predstavlja sliko nekoga, ki hodi ob grehu, nato se ustavi, da bi se ustavil in vse to sprejel, nazadnje pa se usede naravnost na sedež greha, v “kratkotrajno uživanje greha” (Hebrejcem 11,25).

Ne hoditi, stati ali sedeti z brezbožnimi pomeni izogibati se grehu, tako da se izognemo sodelovanju v vseh vidikih grešnikovega načina življenja. Apostol Pavel je opozoril: “Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.'” (1 Kor 15,33). ” Ne druži se z jezljivim človekom, nikar ne hodi s togotnim, da se ne navadiš njegovih poti in ne ujameš zanke za svoje življenje,” opozarjajo Pregovori 22,24-25.

Kristjan ne more pričakovati napredka, če išče nasvete pri grešnikih ali dela načrte z neverniki: “Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo?” (2 Korinčanom 6,14).

Oseba, ki izbere pravičen način življenja, se izogiba razmišljanju kot brezbožni, vedenju kot hudobni in druženju z brezbožnimi. Namesto tega bo ” Kdor hodi z modrimi, bo moder, kdor se druži z norci, bo propadel.” (Pregovori 13,20).

Vernik, ki “ne hodi po nasvetih brezbožnih”, bo uporabljal svetopisemsko resnico v svojem vsakdanjem življenju, tako da bo ‘Božja beseda svetilka mojim nogam, luč moji stezi.’ (Psalm 119,105). Njegovo “veselje je v Gospodovi postavi” in “premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.”, pravi Psalm 1,2. Takšna oseba bo rasla v veri in duhovni zrelosti (Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi. (Pismo Rimljanom 10,17)).

Bog blagoslavlja pot pravičnih, ker je “blagor možu, ki se boji Gospoda, z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.” (Ps 112,1). Namesto da bi uživali v grehu in stvareh tega sveta, bomo “neoporečni in nepokvarjeni, brezgrajni Božji otroci sredi sprijenega in pokvarjenega rodu, med katerim žarite na svetu kakor zvezde.” (Filipljanom 2,15).

Ljubezen do Boga in poslušanje njegove besede bosta prinesla obilne blagoslove (Jozue 1,8; Luka 11,28; Janez 14,21). Ko vsak dan beremo Sveto pismo, ga preučujemo, si ga zapomnimo in o njem premišljujemo noč in dan, se naše razmišljanje spremeni. Ne ljubimo sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! (prim. 1 Jn 2,15-17). Ne hodimo več po nasvetih brezbožnih. “Ne posnemamo več vedenja in običajev tega sveta”; namesto tega nas Bog preoblikuje tako, da spremeni naše mišljenje. Potem lahko doživljamo dobro, prijetno in popolno Božjo voljo (In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno. (Pismo Rimljanom 12,2)).

Ljudje, ki hodijo po brezbožnih nasvetih, poslušajo posvetne nasvete, delajo načrte s hudobnimi in zavestno sodelujejo pri grešnem načinu življenja. Pismo Rimljanom 8,5-7 te ljudi opisuje kot tiste, “ki živijo po mesu*” in “imajo v mislih to, kar si želi meso”. Nasprotno pa “tisti, ki živijo v skladu z Duhom, mislijo na to, kar želi Duh. Misel, ki jo upravlja meso, je smrt, misel, ki jo upravlja Duh, pa je življenje in mir. Um, ki mu vlada meso, je sovražen Bogu; ne podreja se Božjemu zakonu in se mu tudi ne more podrediti.”

Bog poziva svoje otroke, naj izberejo pot pravičnosti – naj bodo ločeni, sveti. Kliče nas iz teme, da bi hodili v njegovi luči (1 Pt 1,15-16; 2,9). To je pot do blagoslovov življenja in miru.

Apostol Pavel je opozoril: “Ne pustite se zavesti: ‘Slaba družba kvari dober značaj'” (1 Kor 15,33). “Ne prijateljuj z vnetljivim človekom, ne druži se s tistim, ki se zlahka razjezi, sicer se boš naučil njegovih poti in se ujel v past,” opozarjajo Pregovori 22,24-25.

Kristjan ne more pričakovati napredka, če išče nasvete pri grešnikih ali dela načrte z neverniki: “Ne bodite v jarmu z neverniki. Kaj imata skupnega pravičnost in hudobija? Ali kakšno občestvo ima svetloba s temo?” (2 Korinčanom 6,14).

Oseba, ki izbere pravičen način življenja, se izogiba razmišljanju kot brezbožni, vedenju kot hudobni in druženju z brezbožnimi. Namesto tega bo “hodil s pametnimi in postal moder, kajti družabnik bedakov trpi škodo” (Pregovori 13,20).

Vernik, ki “ne hodi po nasvetih brezbožnih”, bo uporabljal svetopisemsko resnico v svojem vsakdanjem življenju, tako da bo Božja beseda svetilka, ki bo vodila njegove noge, in luč za njegovo pot (Psalm 119,105). Njegovo “veselje je v Gospodovi postavi” in “dan in noč premišljuje o njegovi postavi”, pravi Psalm 1,2. Takšna oseba bo rasla v veri in duhovni zrelosti (Pismo Rimljanom 10,17).

Bog blagoslavlja pot pravičnih, ker se “bojijo Gospoda in z veseljem izpolnjujejo njegove zapovedi” (Ps 112,1). Namesto da bi uživali v grehu in stvareh tega sveta, “živijo čisto, nedolžno življenje kot Božji otroci in sijejo kot svetle luči v svetu, polnem krivih in pokvarjenih ljudi” (Filipljanom 2,15, NLT).

Ljubezen do Boga in poslušanje njegove besede bosta prinesla obilne blagoslove (Jozue 1,8; Luka 11,28; Janez 14,21). Ko vsak dan beremo Sveto pismo, ga preučujemo, si ga zapomnimo in o njem premišljujemo noč in dan, se naše razmišljanje spremeni. Ne ljubimo več sveta in stvari v njem (1 Jn 2,15-17). Ne hodimo več po nasvetih brezbožnih. “In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.” (Pismo Rimljanom 12,2).

Ljudje, ki hodijo po brezbožnih nasvetih, poslušajo posvetne nasvete, delajo načrte s hudobnimi in zavestno sodelujejo pri grešnem načinu življenja. Pismo Rimljanom 8,5-7 te ljudi opisuje kot tiste, “ki živijo po mesu*” in “imajo v mislih to, kar si želi meso*”. Nasprotno pa “tisti, ki živijo v skladu z Duhom, mislijo na to, kar želi Duh. Misel, ki jo upravlja meso, je smrt, misel, ki jo upravlja Duh, pa je življenje in mir. Um, ki mu vlada meso, je sovražen Bogu; ne podreja se Božjemu zakonu in se mu tudi ne more podrediti.”

Bog poziva svoje otroke, naj izberejo pot pravičnosti – naj bodo ločeni, sveti. Kliče nas iz teme, da bi hodili v njegovi luči (1 Pt 1,15-16; 2,9). To je pot do blagoslovov življenja in miru.

*meso v Svetem pismu izraža našo padlo človeško naravo. 

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja