Mami prebere domače branje in mi pove obnovo

Moji sošolki na primer …

Mlado dekle Petra v komentarju na članek Slušalka v ušesu pravi: “Moji sošolki na primer, mama prebere domače branje in ji potem pove obnovo. Moji starši tega niso nikoli podpirali in tudi meni se zdi neumno, saj se pravzaprav učimo zase.”

Se pa sprašujem kaj na to poreče sošolkin oče. Najbrž nič, ker je “na ignore” ali pa upognjen. Ali pa nima vzgojne moči.

Neverjetno, da ima mlado dekle (sklepam, da je še v osnovni ali srednji šoli) več pameti, razsodnosti in znanja o vzgoji otrok kot nekatere matere. Bravo Petra!

Malo provokativno, pa vendar: “Ali je že kakšna šola ali druga inštitucija, prijavila kakšnega starša, zaradi takih lahko rečemo, kriminalnih dejanj?”

Uničevanje otrok

Ja, tudi taki starši so, ki prav direktno uničujejo svoje otroke s tem ko jim:

• (v tem primeru) ne dovolijo izkušnje iskanja modrosti v leposlovnih delih,
• ne omogočijo izkušnje odrekanja (kaj pa je branje leposlovnih del kot odrekanje čemu drugemu, kar je za otroka lažje – npr. buljenje v računalnik, televizijo, postopanje),
• ne omogočijo izkušnje poraza (“Vse naredim, da bi dobil dobro oceno in se vpisal na to-in-to šolo.”),
• ne omogočijo izkušnje prevzemanja odgovornosti za svoje delo in ravnanje.

Zanašanje riti = vzgoja za hendikep

Takole “zanašanje riti” otroku je pravzaprav onemogočanje otroka na poti v samostojno življenje.

Otroka prikrajšati za neprijetne izkušnje, ki jih je sicer v realnosti življenja vse polno, ne poskrbeti, da bi bil otrok opremljen s temeljnimi znanji in spretnostmi, ne usposobiti ga za prevzemanje odgovornosti, obenem pa vedeti kakšen je svet in da življenje ni lahko, … je pravzaprav – malo grobo rečeno – kriminalno dejanje.

Pravzaprav je to vzgoja za hendikep, ki sicer ni telesni, a pogosto s še hujšimi posledicami.

V neskladju z zakonodajo

Dejansko so taki starši tudi v neskladju z obstoječim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v v 4. členu govori takole:

(1) Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in  dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok.

(2) Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico.

Kje je torej v takih primerih usposobitev otrok za samostojno življenje in delo?

Malo provokativno, pa vendar: “Ali je že kakšna šola ali druga inštitucija, prijavila kakšnega starša, zaradi takih lahko rečemo, kriminalnih dejanj?”

Dodano

Ko sem pisal članek, nisem bil dovolj pozoren na to, da se je v letu 2017 spremenila zakonodaja. Začel je namreč veljati Družinski zakonik, ki je omilil in zavil v meglo prav zahtevo do staršev za zagotavljanje usposobitve otrok za samostojno življenje. Žal.

Takole se sedaj glasi člen, ki govori o starševski skrbi:

6. člen
(starševska skrb)

(1) Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.

Foto: Anastasia Zhenina, Unsplash