Od kod prihajajo male lisice in od kod barbari?

V Svetem pismu sta dve vrstici, za kateri se zdi, da sta namenjeni nam možem. Zapisani sta namreč v kratkih odsekanih stavkih, skoraj v obliki vojaških povelj, tako da vsak moški razume: Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni! Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. (1 Kor 16,13-14).

Si kar prestavljam svetega Pavla kako uperi svoj koščeni prst v naše moške prsi in nam zapove – kratko in razumljivo. Da bi si zapomnili in izvrševali. 

Kaj je budnost?

Budnost mož iz zgornjega citata povezujemo s svetopisemskimi časi, ko so mesta imela obrambna obzidja. Po obzidjih mest so se ponoči in podnevi sprehajali oboroženi možje in s svojo budnostjo zagotavljali, da so barbari ostali zunaj. Tako so meščani – predvsem žene in otroci – ostali varni v zavetju svojih bivališč.

Budnost je torej več kot le ne-spanje, izraža pozornost, pazljivost, skrbnost, je stanje v katerem možje skrbno opazujejo od kod se bliža sovražnik, da bi ga pravočasno zaznali in odgnali. Je nasprotje od ravnodušnosti, nezanimanja, lahke preslepljenosti. 

Budnost za “male lisice” – velike uničevalke

Začeli bomo z malim, ker je posebej težko biti buden, pozoren, pazljiv na drobne stvari, ali na “male lisice”, o katerih govori zaljubljena zaročenka v Visoki pesmi: Polovite nama lisice, male lisice, uničevalke vinogradov, ker sta najina vinograda v cvetju. (Vp 2,15).

Več o pomenu lisic v Visoki pesmi

Avtor Visoke pesmi kralj Salomon je imel v mislih potencialne težave, ki bi lahko poškodovale ali uničile ljubezenski odnos pred poroko. Če bi zapisali v navadnem ne-pesniškem jeziku bi najbrž rekli takole: “Zaščitita svojo ljubezen s preventivnimi ukrepi pred vsem, kar bi ji lahko škodovalo. Še posebej bodita pozorna na drobne stvari.” Prav zanimivo je, da jih v romantičnem odnosu zaljubljenosti prej prepozna dekle kot fant! Kot, da bi bili zaljubljeni fantje bolj slepi kot zaljubljena dekleta.

Preberite Visoko pesem, to romantično-erotično pesem iz Svetega pisma, v celoti.

Če pa se odmaknemo od romantične ljubezni v čas po poroki in še v današnji čas, si zlahka predstavljamo, kaj bi lahko bile “male lisice”: stalne, drobne motnje pozornosti zaradi množice vsakodnevnih impulzov s socialnih omrežij in novic, ki polnijo naše misli in najedajo bistveno – odnos z Bogom, z ženo in otroki. Tudi intimnost med možem in ženo.

Male lisice so torej prispodoba drobnih stvari, ki jih zlahka spregledamo in, ker so majhne, zanemarimo. In ravno zato so tako škodljive. Poloviti jih je treba in odstraniti, bolje rečeno, redno odstranjevati, da bodo naši “vinogradi” po cvetenju (zaljubljenosti) dobro obrodili.

Barbare kar sami spustimo v naša bivališča

Od Visoke pesmi se vrnimo k Svetemu Pavlu in njegovim “vojaškim poveljem” za može.

Mož na obzidjih mest danes ni več, niti obzidij okoli bivališč nimamo več. Južno državno mejo smo pa prav aktivno odprli, pa se zdi, da je “vladarju” sedaj že žal.

Možje smo v gonji za ‘imeti več’ preusmerili pozornost in nismo niti toliko budni, skrbni, pozorni, da bi se zavedali, da “barbari” še vedno vdirajo v naša bivališča. Še več, v naše domove jih spustimo kar sami – preko optičnega kabla, prenosa podatkov in pametnih telefonov, tudi v otroške sobe, in omogočimo, da se pošastno-perverzne pornografske vsebine naselijo v naše glave in v glave naših otrok. In uničujejo odnose: med možem in ženo, med fantom in dekletom, med starši in otroki, med generacijami. Tudi to je ta “naš nasprotnik hudič, ki hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl” (prim. 1 Pt 5,8). 

Biti možat, biti močan … delati iz ljubezni!

Pravih moških je vedno manj – takih možatih in močnih, ki trdno stojijo v veri in delajo vse iz ljubezni. Zavrgli smo Boga in zato svoje moške moči ne moremo postaviti v okvire Božjega. Nismo torej trdni v veri, nismo možati in močni na Božji način (prim. 1 Kor 16,13), zato moči ne uporabljamo za dobro.

Nismo več pripravljeni ljubiti in zaščititi deklet in žena, nismo več taki, ki bi ljubili svojo ženo in zanjo dali sami sebe (prim. Ef 5,25), tako kot je Kristus dal življenje za svojo nevesto – Cerkev.

Čas je, da se vrnemo v Božje naročje – z vsakodnevnim branjem Božje besede, z molitvijo in z resnim zakramentalnim življenjem.

Spominjam se novega leta 2016, ko je v Kölnu množica mladih moških, napadla in oskrunila več sto deklet. Kje so bili takrat nemški moški, da niso zaščitili svojih žensk? Kako bi se v taki situaciji odrezali slovenski moški? Bi bili tudi mi taki “softiči”?

Zdi se, da evropski moški ne zaznavamo več bistvenega, tega, kar je intuitivno vedel že pračlovek, ki je v vdoru moških na njegovo ozemlje videl nevarnost za svoje ženske in jih je upal, znal in zmogel s svojo moško močjo zaščititi. Tako, da se je s telesom postavil pred votlino in se boril.

Nismo več budni, zanašamo se, da bodo naše delo opravile “službe”. Morda zato, ker smo postali družba, kjer v razrahljanih družinah niti ni več lika očeta, ki bi se boril za svoje lepotice – ženo in hčere. Lik očeta se v medijih stalno omalovažuje in prikazuje kot slabiča (risanke, filmi). S sekularizacijo (=živimo kot da Boga ni) pa smo postali še družba brez nebeškega Očeta.

Iz leva v mucka

Bojevanje, pa čeprav le v igri in tudi če je za dobro, se pri fantih v kali zatira od povsem ranega otroštva naprej.

Tudi Cerkev se je feminizirala. Mož v Cerkvi je malo in večinoma “tiho stojijo pod korom”. Duhovniki pridigajo – generaliziram – v medli, mehki, politično-cerkveno-korektni govorici, ki mož ne nagovarja.

Celo Jezusa smo “udomačili” kot se je dobro izrazila angleška pisateljica Dorothy L. Sayers: “Uspešno smo porezali kremplje Levu iz Judovega rodu (OPOMBA: Jezus) in ga spremenili v udomačenega in milega hišnega mucka primernega za blede kurate in pobožne starke.”

Tako kot smo Jezusu v 2000 letih, smo evropskemu moškemu v 100 letih, porezali kremplje in ga spremenili v hišnega mucka.

Moški bo moral spet postati lev, a ne “mačističen” in zapostavljajoč žensko, pač pa služeč in tak, ki išče sodelovanje, dopolnjevanje in ne nadvlade. Tak, ki vsakodnevno umira svojemu egoizmu in prevzame odgovornost ter naredi – takrat ko je treba, to kar je treba, tako kot je treba, a vse iz ljubezni (prim. 1 Kor 16,14). Da zaščiti svojo ženo in otroke.

Članek je bil prvič v osnovni obliki objavljen v reviji Družina in Življenje, na platformi Substack – Aleš Čerin: Razmisleki prenovljen in dopolnjen.

Foto: Nathan Anderson, Unsplash