Kako naj snaha pripomore k dobrim odnosom pod isto streho?
Vprašanje
Pred časom sem pisal o tastih (še prej o taščah), pa mi je bralka zastavila še trši oreh. Takole pravi: “Z zanimanjem sem prebrala vaš prispevek na Časnikovi spletni strani, in sicer zapis ‘Dam, pa ne do konca’. Kot snaha bi ga svojemu tastu priporočila v branje, vendar me zanima več, namreč, kako lahko jaz kot snaha pripomorem k dobrim odnosom pod isto streho.”
Zdi se, da je gospa v članku nekako prepoznala svojega tasta, pa bi ga rada malo “podučila” in s tem izboljšala odnose pod isto streho. Najbrž je že v isti sapi ugotovila, da tako ne bo šlo in je ost puščice usmerila vase. Na najbolj pravo mesto – spreminjati sebe. Bravo!
Kako zlahka pomislimo na to, da bi spreminjali druge in skoraj vedno se nam zdi to tudi najbolj prav! Gospa bi se s spreminjanjem tasta lotila pravzaprav misije nemogoče. Si predstavljate mlado žensko, ki pride v hišo, zgrajeno na odrekanju in žuljih tasta, pa bi ga rada sedaj še prevzgojila? Ne bo šlo. Je že tašča poskusila, pa ni šlo. Ali pa je šlo. Kar pa ni dobro.
Če je zadaj tašča …
Zdi se, da imamo v Sloveniji kar veliko žensk, ki si skozi leta v procesu popolnoma podredijo svoje može. Jih “scopatizirajo”, jih vsakodnevno pokomandirajo in dajo vedeti – njim in okolici – kdo je pri hiši gospodar. Lahko se je, draga bralka, to zgodilo tudi vašemu tastu in imate v bistvu opravka s taščo. Tast je le orodje.
V takem primeru je bivanje pod isto streho skoraj nemogoče. Skoraj gotovo bosta morala oditi. Čimprej in čim dlje, tem bolje. Kako občudujem mladega moža, ki je s svojo družino imel možnost razkošnega bivanja v isti hiši s svojimi starši in je – da bi zaščitil ženo in družino – popokal in odšel v drag najem stanovanja! Kakih 40 km stran. To je pravi dedec, ki ve kaj pomeni ljubiti svojo ženo, to je mož, ki ve, kaj so njegove prave prioritete. Njemu ni treba veliko govoriti o ljubezni do žene. Je že vse pokazal.
Kaj bi vi lahko storili v takem primeru? Preprosto podprite svojega moža, sprejmite neudobje najema in mu dajte večkrat vedeti kakšen junak je. V resnici je tak mož junak!
V resnici ni bilo lahko
Lahko pa je vaš tast pač preprosto mož, ki je v gradnjo – sedaj skupne – hiše vložil veliko svojega časa, prizadevanj in tudi denarja. V resnici je bilo pri gradnjah hiš v Sloveniji veliko odrekanja, ni se hodilo okoli – niti na morje ne, veliko je bilo tudi osebnega dela. Sedaj ti pa pride “ta mlada” in ona bi nekaj eksperimentirala po hiši, prenavljala kopalnico, morda celo podirala predelne stene. Sedaj pa za ta mlado nič ni dobro! Mož gotovo preprosto želi, da se na njegova prizadevanja ne pozabi, da hiša ni kar samoumevna.
Tast se je prav lahko navezal na svoje “zidovje”, prav gotovo se tast – kot je pri moških navada – identificira s svojim delom, s svojimi zelo vidnimi rezultati, kar hiša nedvomno je. To je del moške narave, to je “zrak”, ki ga tast diha. Od tega živi. To so čustva iz sveta moških, ki jih mlade ženske ne razumejo zlahka. A jih je treba upoštevati in tudi negovati.
Pohvala in zahvala. Brez manipulacije.
Drage snahe, dajte tastu preprosto izreči zahvalo in pohvalo. Oboje. Nekako v tem stilu: “Hvala, ker ste zgradili to hišo. Lepa je, daje nam zavetje, radi jo imamo. Veliko truda, odrekanja, denarja, … je bilo vloženega vanjo.” Potem pa nadaljujte s poplavo pohval konkretnih podrobnosti na hiši in – če je treba – potrpežljivo poslušajte njegove zgodbe o težkih časih gradnje. V resnici so bili težki časi …
To ponavljajte. Čim večkrat in brez manipuliranja. Verjamem, da ga ni tasta, ki take mladenke ne bi vzljubil in ji bil naklonjen.
Kaj pa mož?
Poročeni ste pa s svojim možem. Na njega ni za pozabiti. On je tudi moški, ki bi bil rad uspešen – tudi kot gradbenik, pa mu je oče to “preprečil”. Dajte svojemu možu priložnost, da se izkaže na področju dela in rezultatov. Preprosto tako, da kaj zgradi, da v dogovoru s tastom zgradi vsaj kakšno lopo, kakšen nadstrešek, prenovi kopalnico, … Nekaj je, četudi se s hišo tega ne da primerjati.
Pohvalite pa zato moževo uspešnost v službi, pokažite, da cenite njegova prizadevanja pri dobrodelnih dejavnostih – recimo pri gasilcih ali pa pri odličnosti vzgoje otrok.
Vsak moški je rad uspešen, vsak moški je rad junak – najraje pri svoji ženi. Da ne bo potem vaš mož ostal brez “zraka” spoštovanja.
Članek je bil prvič objavljen na Časnik.si, spletnem magazinu z mero.
Foto: Aleš Čerin
Spoštovani gospod Aleš, to pa je res super in aktualen članek, ki bi ga morali prebrati, upoštevati in po vaših ugotovitvah ter nasvetih ravnati tako tisti, ki silijo skupaj, kot oni, ki so že nekaj časa skupaj ter prav tako tisti, ki so že dolgo, dolgo skupaj. Ja, ta razmerja med tasti in snahami ter taščami in zeti so včasih celo bolj pomembna in odločujoča za obstoj zakonov in odnose med mladimi zakonci, kot pa odnosi in razmerja med samimi mladimi zakonci. Danes tudi ni več pripravljenosti med zakonci, da se z neizogibnimi problemi, ki normalno spremljajo vsak zakon, najprej soočijo z vzroki in z medsebojnim pogovorom ter s sporazumnim dogovorom poskušajo rešiti neprijetne situacije. Iz lastnih izkušenj vem, da je v kriznih trenutkih na prvem mestu vedno iskanje krivde pri partnerju, o lastni krivdi ali medsebojni krivdi se ne razmišlja, kaj šele prizna, niti ni pripravljenosti o tem razpravljati. In nato sčasoma sledi, da se kriza poglobi, včasi do te mere, da zakon celo razpade, kar je pač logična posledica neupoštevanja sprejemljivih načinov, kako konflikte v zakonu odpravljati.
Da ne bom predolg in prepameten, še enkrat, z vsem kar ste napisali se strinjam in podpiram, lep pozdrav!
Dragi mirodel: Hvala za pohvalo. Sem vesel pohvale tako modrega moža. Vam dajem prav glede pomembnosti odnosov – kot pravite – “med tasti in snahami ter taščami in zeti”, a vseeno je na prvem mestu po pomembnosti odnos mož-žena. Če sta si mož in žena edina, enotna, jim nič ne more škoditi.
Ja, premalo je pogovorov, premalo je potrpežljivosti, vse bi radi uredili na hitro. Pa ne gre, ker so odnosi kompleksni. Ni zastonj v Svetem pismu 4 x zapisan tale stavek: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso. (1 Mz 2,24). Izrekli so ga Mojzes, Jezus in Pavel. Pomeni, da je noro pomemben. Preprosto ne zapustimo očeta in matere ter se ne do konca pridružimo ženi. Tu ne mislim le fizično.
Hvala, ker ste se oglasili.
Vse dobro vam želim.