Fantje bodo … možje!
V angleščini radi rečejo ‘boys will be boys’, ‘fantje bodo fantje’. Precej zaničevalno. Pomeni, da fantje nikoli ne bodo odrasli, vedno se bodo obnašali grobo, glasno-hvalisavo, nasilno, se igrali z igračkami …
Ne bodo postali možje, ne bodo se naučili prevzemati odgovornosti za svoja dejanja, ne bodo se ustalili, pač tekali okoli in lovili plen, … kot lovski psi. Tako pravi latino pop-pevka Paulina Rubio v uspešnici ‘Boys Will Be Boys‘: “How to love one that’s running like a hound (Kako ljubiti nekoga, ki teka okoli kot lovski pes)”.
Precej posplošeno: fantje bodo pač vedno fantje, tekali bodo okoli kot lovski psi, iz ene postelje v drugo, iz naročja v naročje, odgovornosti od njih ni pričakovati. Fantje bodo ostali fantje tudi ko po starosti zdrsnejo v zrela leta, skratka vedno se bodo obnašali kot da so stari petnajst let.
Ko pa sem postal mož …
Sveti Pavel je fante razumel, ko je zapisal tole: Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. (1 Kor 13,11), a tudi pokazal, da je s “fantovstvom” pač treba prenehati. ‘Prenehati s tem, kar je otroškega’ za današnje fante ne velja več.
V resnici se zdi, da fantje ne odrastejo v može, zdi se da mnogo fantov, po starosti sicer mož, kar teka okoli, voha in lovi, kot pravi pop uspešnica. In ko ulovi, strese seme in gre naprej. Če se zgodi, da ženska zanosi, se skrijejo, uidejo, ne prevzamejo odgovornosti, ne poskrbijo za svoje potomce. Ali pa najdejo za njih same preprosto rešitev – splav namreč. Breme preložijo na žensko. In stečejo naprej …
Le še virtualno tekanje
Še huje je: mnogim fantom v zrelih moških letih se niti tekati, vohati in loviti ne da več. Pač pa občepijo v varnem okrilju svoje izbice – za računalnikom, ki nudi še lažji način – virtualno tekanje, vohanje, lovljenje.
Spet brez odgovornosti, le s klikom do pornografije. Mama jih pa hrani, neguje in velikokrat tudi plačuje položnice. Moški pri 30+, a še fantki.
Fantje ne vidijo več pravega moškega “na delu”
Na tem mestu ne bom v globino razglabljal o vzrokih za nedoraslost moških. Dejstvo pa je, da velika množica fantov v svoji mladosti ni več doživela zgleda moškega: vsi oni, katerih oče se je ločil od žene in zapustil družino, pa tudi oni katerih oče sicer fizično je v družini, a je pretirano odsoten – utopljen v alkoholu, delu, hobijih, … Tudi oni katerih oče je kmalu umrl.
Fantje preprosto ne vidijo več pravega moškega ‘na delu’. Ni več moškega, ki bi jim pokazal kako se obvladuje “moške” strasti, kako moški ljubi in neguje žensko, kako se sporazumeva z žensko, kako se bori za prav, kako moški služi in na samo zasluži, kako moški vodi družino, kako moški ponižno išče Božjo voljo. Celo življenje lahko fant preživi le v ženskem okolju: mama, vzgojiteljica, katehistinja, učiteljica, …
Pogumno srce
Se spomnite drobnega prizora iz filma Pogumno srce, z Melom Gibsonom, ko škotski junak William Wallace, takrat fantič star kakih 10 let, izgubi očeta? Takoj po pogrebu se pojavi njegov stric in ga vzame s seboj. Mali sicer okleva in ne želi z njim, pa ga stric preprosto odvede s seboj, ga vzgaja in poučuje, poskrbi za pravo naravnanost, za znanje in tudi za krepitev telesa.
V filmu se izkaže, da ga je stric vzgojil za prave vrednote, predal mu je znanje, izkušnje, poskrbel za telesni razvoj in ga spustil v življenje. Junak strica v filmu večkrat omeni.
Kaj naj ženska stori, če ostane sama za vzgojo fanta?
Poskrbi naj kolikor more, da fant dobi zgled moškega. Naj ga vsaj vključuje v kakšne moške športe, kjer je možnost za dobre moške trenerje, naj ga vpiše recimo k skavtom, kjer bo fant občutil kaj pomeni premagovanje naporov, mama naj ga le pusti, da bo moker, lačen, žejen, utrujen, … Poleg tega pri skavtih vedno poskrbijo za oba voditelja – za moški in ženski način vodenja.
Lahko pa tako kot v filmu ‘Pogumno srce’, ko je skrb za vzgojo prevzel stric, poišče v rodbini moški lik. Naj fanta pošlje na dolge počitnice k stricu, naj poišče starega očeta, naj poišče birmanskega botra, … Mati, naj preprosto poišče moškega, ki bo fantu omogočil zgled ‘moškega na delu’, ki bo pripravljen z njim zgraditi odnos, ki bo na razpolago za moške pogovore. Fantje po tem hlepijo.
Poznam lep primer, ko je, po smrti očeta zaradi bolezni, stric poskrbel za najstniškega fanta. Preprosto tako, da ga je vključeval v moška dela na polju, v gozdu, … pač povsod. Pomagal mu je postati ‘gospodar’ – na kmetiji in tudi samega sebe.
Očetje, ki so pa odsotni, lahko premislijo svojo vlogo moža in očeta ter se izboljšajo. Kako? Da se za začetek vrnejo v družino in začnejo preživljati čas s svojimi fanti. Z namenom. Žene pa naj jih pri tem podprejo. In naj se ne vtikajo v moške zadeve. Da bodo fantje lahko postali možje.
Foto: Aleš Čerin
Članek je bil prvič objavljen na Časnik.si, spletni magazin z mero.
Priporočam tudi odličen članek Blaža Otrina z naslovom “O prepovedi kaznovanja otrok”, objavljen isti teden na Časnik.si, ki govori o vtikanju države v družino in izrinjanju očeta iz vzgoje otrok. Takole pravi:
Kot je stroka v »španoviji« s politiko razvrednotila poklic učitelja, sedaj želi razvrednotiti vlogo staršev, še posebej očeta. A oče mora v družini biti nosilec reda, mora biti tisti, ki skrbi za varnost in moralno pravičnost, tisti, ki prepoveduje in tudi kaznuje, tisti, ki otroke, še posebej pa sinčke, preoblikuje v moralno odgovorne zrele osebe. Če se nam odvzame ta vloga, se nam odvzame naše bistveno poslanstvo in nas izloči iz vzgojnega procesa, psihoanlitiki bi rekli, da se nas simbolno kastrira (vir). In točno to je intenca feminističnih in LGTB ideologov, ki kreirajo politiko ministrstva in stojijo za tem zakonom – izločitev očetov in očetovskega vzgojnega principa iz družine.
Po dikciji novega zakona starši ne bomo smeli uporabljati nobene vzgojen kazni, ki je po mnenju zakonodajalca enaka trpinčenju, poniževanju, zatiranju. Kot dolgoletni skavtski voditelj in oče ugotavljam, da je moj vzgojni način bil in je v temeljnem nasprotju z načeli nove zakonodaje, saj sem mnenja, da je potrebno v odnosih vedno postaviti jasna pravila igre, in če se teh pravil ne drži, je potrebno kršitelje opomniti, se z njimi pogovoriti in na koncu tako ali drugače kaznovati. Otoke je potreba naučiti, da za svoja ravnanja odgovarjajo, saj bodo le tako lahko postali samostojni in moralno odgovorni. Izkušnja mi pravi ne le, da otroci sprejemajo pravila, temveč si jih tudi želijo, in se jim zdi povsem logično, da morajo za kršitev odgovarjati, to jim veleva čut pravičnosti, ki je pri otrocih zelo močan. V nasprotnem primeru so zmedeni in dobijo signal, da jim je vse dovoljeno.
Preberi celoten članek.
Pusti komentar
Se želite pridružiti pogovoru?Vabljeni ste, da prispevate!