Organiziraj se! 8 minut in pol za peko kruha
Ko predavam o bolj preprostih izbirah po Sloveniji se pohvalim, da porabim le devet minut časa, da spečem dva kilograma in pol kruha: od ideje, pa do pospravljanja. Pa mi ljudje – tudi izkušene gospodinje – ne verjamejo. Danes sem se še enkrat štopal. Čas: 8,34 minute.
Skoraj pol minute bolje kot pred tremi leti ob projektu 1 € na dan. Seveda, od takrat sem že ničkolikokrat spekel kruh – vsak teden gotovo vsaj enkrat. In od takrat že tri leta kruha ne kupujemo več.
Ves čar je v dobri organizaciji – tako kot povsod
Vse kar potrebujete za peko naj bo na svojem mestu. V tem je sicer moja žena svetovna prvakinja in tega sem se naučil – vsaj kar se kruha tiče – od nje. Moka (mi jo kupujemo v mlinu: Štupnikov mlin) naj bo vedno na razpolago in na istem mestu. Recept, dokler ga ne znate na pamet, naj bo na oglasni deski.
Orodje – globoka posoda za mesenje, v njej pa naj že čakata ploščata kuhalnica, merica za odmerjanje kvasa, soli in sladkorja ter ploščica za strganje – naj čaka “v štartnih jamicah” pomito in pripravljeno na svojem stalnem mestu. Pekač, že “postlan” s peki papirjem naj čaka v pečici.
Devet minut za pripravo, mesenje in pospravljanje
Torej po devetih minutah priprave, mesenja in pospravljanja, testo vržem v pečico, kjer 30 minut vzhaja pri najnižji nastavitvi (nastavim uro) in ko zazvoni, ga pečem 60 minut na 200 °C (tudi nastavim uro).
Kako mi zadišiš …
Pri taki organiziranosti peka kruha ni zamudna in zoprna. In še tako lepo zadiši po hiši, ko je kruh pečen. Tega si preprosto ne pustim vzeti. Tudi zato si je vredno vzeti 9 minut časa za mesenje, ostalo pa tako opravi pečica.
Poslovni izračun
So me sprovocirali na Facebooku in sem izračunal, če bi se splačalo peči kruh tudi poslovno. Takole sem na hitro izračunal:
– S kapaciteto kuhinjske pečice bi lahko spekel 18 kg na dan (zamesil v eni uri in pekel 6 ur – pečica potem postane ozko grlo).
– Če bi kruh prodajal po 2,5 €/kg, bi to zneslo 45 €. Če odštejem stroške (10 €), bi zaslužil 35 €/dan (seveda tole je neobdavčeno).
– Če računam, da bi pekel 20 dni, to pomeni 700 €.
– Pa odbijmo – takole na “uč” – še kar gre državi (ca. 45 %), bi mi ostalo 455 €. Kar niti ni tako slabo. Pomislite, da bi potem investiral še v eno pečico …
Foto: Aleš Čerin
Verjame vam.!
Moj sin se tudi loti peke kruha in je že velikokrat razmišljal zakaj ni tak kruh kot moj. Zadnjič pa mi pove, da je bil ravno tak kot moj. Ob tem ko je mesil testo je pomisli, da jaz nimam nikdar časa in da naredim vse zelo hitro in to je bilo tisto kar mu je manjkalo.
Duh po sveže pečenem kruhu pa stanovanje naredi dom in žal mi je za vse tiste, ki niso še občutili, doživeli tega.
Lep pozdrav
Majda
Kje je ovira, da ni v pečici naenkrat 5 kg kruha, testa ?
Hvala, Aleš, za te podrobnosti. Ali uporabljaš krušno moko za peko? Ker je verjetno količina vode odvisna tudi od vrste moke (bela, polbela, krušna). In vodo verjetno dodaš toplo…
Majda: Sem vesel, da je še sin začel peči. Zadnjič so mi v mlinu rekli, da vedno več ljudi hodi po moko. Očitno se peka kruha dobro prijemlje.
Zlobni: Ni ovir, res je. Bom preizkusil.Imamo pa bolj staromodno pečico brez ventilatorja in bi bilo treba verjetno obračati.
Jožica: Jaz uporabljam belo pšenično moko iz Štupnikovega mlina v Zagradcu. Perfektna moka je. Naenkrat jo kupim okoli 20 kg, pa je za kar nekaj časa. Imajo jo dnevno sveže mleto.Vode dodam vedno enako in še nisem opazil kakšnih problemov. Da, vodo dodam toplo, da mi hitreje vzhaja. Pol ure je dovolj za vzhajanje.
Aleš. A veš, da bi te rada nekaj prosila. Ali bi bilo možno, da bi se tudi jaz vključila ob nakupu te moke in kvasa? Se priporočam, ti pa prosim sporoči, ali bi to bilo izvedljivo.
Hvala ti za vse razlage in odgovore in srečno še naprej.
Najpreprostejša izbira je izbira, da ne boš jedel kruha, saj ta tudi ni zdrav. Res je veliko boljši doma narejen, ker veš, kaj je notri.
Kruh je nepotrebno, prazno, trikrat mrtvo živilo. Rastlina (žito) prvič umre, ko jo požanješ. Drugič umre, ko zmelješ zrnje v moko. Obstaja razlog, zakaj je Narava zadeve tesno zapakirala v zrno: da ne oksidirajo. Ko zršmo še enkrat – ko je spečemo. Strinjam se, da je treba jesti lokalno, treba je pa jesti tudi sveže (čimprej po tem, ko nekaj utrgamo ali naberemo) ter čimbolj presno. Pa iz nekompromitirane pridelave, brez kemije.
Na predavanju dr. Erica Westmana, zdravnika in znanstvenika, ki izvaja tudi sam raziskave in zagovarja ketogeno prehrano, si lahko vsak ogleda, da je v krvnem obtoku, če je raven glukoze normalna in zdrava, le ena mala čajna žlička sladkorja. 5 g sladkorja. Prehranske smernice nepoučenih “strokovnjakov” pa nas zavajajo, da je “potrebno” pojesti najmanj 100 ali celo 200 g ogljikovih hidratov na dan. Če bi ljudje vedeli, kaj si s tem delajo …. in kako zelo si s tem uničujejo in skrajšujejo življenje, se ne bi OH niti dotakili. Edini zdravi OH so zelenjava (sadje že niti ne tako, ker vsebuje veliko fruktoze). Če bi se izogibali kruhu, testeninam, sladicam (in ja, res so industrijsko narejene še veliko slabše, ker vsebujejo margarino, trans maščobe, umetne arome, konzervanse, zgoščevalce, stabilizatorje in drugo kemijo, ampak tudi doma narejene niso zdrave, če sta notri moka in sladkor …), bi preprečili na svetu večino diabetesa, debelosti. alzheimerjeve bolezni, srčnih obolenj in tudi raka.
In že na prvem diapozitivu izveste, da so OH nepotrebno hranilo. Ni minimalne dnevno potrebne količine OH, brez katere mi ne bi mogli preživeti. Prehranska piramida pa vas zlagano prepričuje, da jih je treba zaužiti kar 60 % od dnevnega vnosa kalorij …
http://www.youtube.com/watch?v=x9-OkTOq-n0