Dan za proizvodnjo
Kakšen dan, ko na primer dežuje in ni primeren za delo na vrtu, si lahko izberete, da ga posvetite izdelavi “preprostostnih” proizvodov, ki jih doma uporabljate.
Kruh
Že takoj zjutraj sem spekel 2,5 kg kruha. Po tem receptu:
- 1,5 kg pšenične moke (Štupnikov mlin – odlična moka – PRIPOROČAM!) – 0,80 €/kg) = 1,20 €
- 12 g sladkorja (1 žlička) = 0,012 €
- 18 g soli (= 2 žlički) = 0,009 €
- 8 g suhega kvasa (= 2 žlički) (iz specializirane trgovine s pekovskimi zadevami) = 0,050 €
- 1060 ml vode
Cena: 1,271 € za 2,5 kg (= 0,51 €/kg = pol cenejši od najcenejšega)
Priprava
V skledo presej moko, dodaj sol in kvas ter premešaj. Dodaj vodo (lahko je topla, da hitreje vzhaja), pomešaj s kuhalnico in zgneti v testo. Pusti stati kakih 45 minut (lahko tudi več), da testo dobro vzhaja.
Še enkrat narahlo zgneti in stresi testo na pekač na katerem imaš peki papir ali ono folijo za peko.
Peci v pečici na 185 °C eno uro.
Detergent za pranje perila
Tako sem se včeraj lotil priprave detergenta za pranje perila, ki sem ga sicer že opisal tule. Recepturo sem malo modificiral. Namesto 40 g dodajam sedaj 50 g pralne sode. Opustil sem tudi dodajanje ocetne kisline, ki se jo dodaja kot mehčalec kar direktno v stroj. Pripravil sem skoraj 6 litrov detergenta, kar bo za kar bo dovolj za okoli 60 pranj ali okoli 4 mesece.
Cena: 1,47 € za 6 litrov detergenta (za to količino bi v trgovini odšteli vsaj 12 €)
Kakavov sirup
Že prej pa sva se je sin (jaz sem mu pa malo pomagal pri polnjenju) lotil priprave kakavovega preliva (recept), ki ga mi uporabljamo namesto “benkota” ali vsakodnevnega kuhanja kakava. Veliki otroci, na primer dvajsetletniki (in tudi jaz) ga imajo zelo radi. Po tem receptu sva ga pripravila 8 litrov, ga lepo spakirala v pollitrske plastenke, pa je. Imeli ga bomo gotovo za pol leta.
Cena: 19,50 € za 8 litrov ali 12 kg kakavovega preliva (za to količino bi v trgovini odšteli 92,88 €)
Foto: Aleš Čerin
Jaz ponavadi naredim pico takrat, ko zamesim za kruh, potem pa vzamem nekaj testa in ga uporabim za pico, ostalo pa tedaj še enkrat vzhaja in gre potem v pečico, ko pico vzamem ven. Tudi jaz ne dodajam salam, je pa res, da se nekaj otrokom cedijo sline po salami.
Moko mi zaenkrat kupujemo v tgovini, morda pa bo kdaj tudi drugače … Hvala za to, da poveš, kam je mogoče iti ponjo … se mi pa zdi malo daleč. No, morda kdaj spotoma …
Vse dobro!
Ana, ja to je res, da je fino delati pico takrat ko že delaš kruh. Jaz sem sicer včeraj delal posebej, ker sem najprej spekel kruh, potem smo pa se spomnili še speči pico. Moka je tu res super. Meni jo pripelje prijatelj, ki je iz tistih krajev doma in ko itak pride v Ljubljano, jo pripelje. Jaz pa njemu “zrihtam” kaj drugega. Kvas na primer. Fino je, da si med seboj pomagamo, kajne?
Aleš, kje kupite kvas. Sem razumela, da to ni kvas, ki ga sicer dobim v prehrambenih trgovinah. Je tako?
Zdenka, ja kvas kupim pri velikem distributerju, kjer se ga lahko kupi le po 10 kg, kar je ogromno. Pa si ga med prijatelji in žlahto razdelimo. Kvas je najbrž enak kot oni v vrečki, le da je 5 x cenejši in ker je pakiran vakumsko verjetno tudi malo bolj aktiven. Po moje, če uporabljate tega iz trgovine, bo tudi v redu.
bi zaupali, kje točno se ta kvas kupi?
Jaz ga kupujem tule, a ga fizičnim osebam nočejo prodajati: http://bonopan.si
A ti nisi fizična oseba? 🙂
lepa hvala za pojasnilo. Uživajte še naprej ob pripravi domačih, zdravih dobrot.
Hvala, Aleš. Tudi jaz sem ti hvaležna za vse te ideje in recepte. Čestitam za vse to!
Jaz zaenkrat pripravljam pralni prašek po tvojem receptu, za ostalo pa upam, da se še zbrcam.
Lep pozdrav. Joži
Glede kakavovega sirupa – A ne bi veljalo razmisliti o pakiranju kakava po principu konzerv t.j. še vročeva, v ‘čiste’ (kolikor se to da) plastenke in pa počasno ohlajanje.
Hraniti 8l t.j. 16 malih plastenk v hladilniku ni ravno preprosto (in poceni), razen če nimaš ogromnega hladilnika …
Seveda Tine. Samo morda ste spregledali, da ga hranimo v zamrzovalniku, v katerem je pa sedaj na pomlad veliko prostora. Nisem pa ljubitelj tega, da se v plastenke daje vroče tekočine, ki izlužijo marsikaj nekoristnega v pijačo. Če bi vroče pakiral, bi to v steklenice in ne plastenke. In pazil bi, da ne počijo (da so že malo ogrete).
No, jaz pa sem danes prvič spekla prekmursko gibanico in sem izračunala, da sem v trgovini za sestavine plačala 14,64 EUR (brez moke, sladkorja in mleka). Za enako količino kosov bi v trgovini plačala skoraj 50 EUR (merkatorjeva znamke gibanice).
Jožica, fino je sam doma “dodati vrednost osnovnim sestavinam”, kajne? Sam menim, da je prav, da si človek hrano pripravlja sam. Razen ko si na poti in ob različnih priložnostih.