Kupljen jogurt je od 73 do 300 % dražji!
Mi navadno pripravimo jogurt iz 4 litrov mleka, ki ga kupujemo na kmetiji Žabjek v Dravljah v Ljubljani. Mlekomat imajo kar na steni od “štale” in ga najdete na Zapuški cesti 69. Odlično mleko imajo še vedno po 60 centov za liter.
Priprava
Mleko segrej približno na 92°C. Temperaturo izmeri s kuhinjskim termometrom. Pusti pri tej temperaturi vsaj eno minuto (=pasterizacija). Če termometra nimaš, lahko narediš to malo na približno.
V kuhinjsko korito nalij hladno vodo in vanj daj posodo z mlekom. Ko se mleko ohladi na okoli 45°C (= temperatura fermentacije; pri tej temperaturi jogurtne bakterije najbolje rastejo), dodaj približno 100 ml (= en deciliter) navadnega jogurta in dobro premešaj. Posodo pokrij.
POMEMBNO: Če bo temperatura malo nižja, se jogurt naredi malo kasneje. Ne sme pa biti previsoka, ker lahko pobije bakterije in jogurt se ne bo naredil.
Da se temperatura dalj časa ohrani, natoči v korito kak liter vrele vode. Jogurt pusti stati v pomivalnem koritu čez noč oziroma kake 4 ure. Zjutraj je jogurt narejen.
NOVO: Namesto inkubiranja v kuhinjskem koritu, lahko inkubiraš v kuhinjski pečici: mleko z dodanim jogurtom daj v pečico in priklopi na 50 °C. Počakaj, da se segreje na to temperaturo, ugasni in pojdi spat. Zjutraj je jogurt narejen.
Če želiš tekoč jogurt, ga zmešaj s kuhinjskim mešalnikom.
Jogurt hrani v hladilniku. Mi ga hranimo kar v posodi v kateri ga izdelamo.
Finančna plat
Domač jogurt: 2,40 € za 4 litre mleka (4 x 0,60 €) + 0,19 € za jogurt za cepljenje; SKUPAJ: 2,59 €
Jogurt blagovna znamka; 3,2 %: 4 x 1,12 € = 4,48 € (+73 %)
Jogurt MU Ljubljanskih mlekarn; 3,2 %: 4 x 1,94 € = 7,76 € (+300 %)
Prihranek v družini: 279 €/leto
Še tole: Če pa slučajno kupujete navadni jogurt v lončkih po 180 g (npr. MU od Ljubljanskih mlekarn, ki stane 0,49 €), pa je tak jogurt celo za 420 % dražji kot domač. Hudi procenti, kajne?
Ekološka plat
Vsak teden nam ni treba zavreči 4 embalažne enote, kar letno znese 216 embalažnih enot ali 10,37 kg plastike, če bi kupovali ono embalažo, ki je popolnoma iz plastike. OPOMBA: O problemu embalaže pri Ljubljanskih mlekarnah sem že pisal.
Kratka pripomba:
niste upoštevali stroška energije za segrevanje mleka, čistilnih sredstev in porabe vode, ter seveda porabe energije za segrevanje vode. Ker je takih malenkosti v enem letu veliko, se seveda tudi tu nekaj pozna. Končni prihranek se tako malenkostno zmanjša, še vedno pa se seveda splača jogurt delati doma.
Še tri pripombe na ”tehnologijo”:
Če imate doma pečico z elektronskim termostatom, se splača dati jogurt kisat tja notri. Ker je temperatura vedno ista, bo tudi čas izdelave jogurta vedno isti in vedno bo enako kisel. Med kisanjem mora biti jogurt NUJNO pokrit s pokrovko, da ne padejo notri kakšne smeti in ne pride do naknadne okužbe.
Pasterizacija mleka se priporoča na 92°C. Jogurt tako postane bolj kremast, bolj gost. Če se ga ne segreje toliko, je tudi večja verjetnost slabe pasterizacije, kakšna slaba bakterija lahko preživi in če dobre pomrejo, lahko slabe, preden se jogurtove na novo razmnožijo, že pokvarijo izdelek.
Še glede mleka – mleko naj bo domače, saj je okus jogurta tako neprimerno boljši. Bolje je pojesti 1 dl jogurta iz polnomastnega mleka, kot pa 3 dl iz posnetega, homogeniziranega.
Pa seveda dober tek 🙂
Toni, hvala lepa za strokovne dopolnitve.
Sem res zanemaril energijo, ki pa je relativno nizek strošek. Sem računal pri projekti 1 € na dan, koliko me je stala peka kruha v kuhinjski pečici, pa se mi je zdelo to tako malo, da sem tu kar zanemaril.
Seveda je treba posodo pokriti in sem tudi zapisal tako.
Če nekaj bakterij pri 72 st. C preživi, po moje ni panike, ker jih jogurtove bakterije “preplavijo”, le dovolj hitro jih je treba dodati in dobro premešati.
Vse dobro.
Mi pripravljamo domači jogurt tako. Mleko zvečer zavrem in ga dam hladit. Ko se shladi toliko, da lahko pomočim prst vanj in me ne speče, ga prelijem v steklene kozarce za vlaganje in v vsakega dodam cca. pol dcl jogurta (verjetno bi bilo tudi manj dovolj). Dam v pečico, ki jo segrevam do 60 stopinj. Ko je segreta (to je zelo hitro), jo ugasnem in mleko pustim v njej čez noč. Jogurt je zjutraj trd. Pokrijem ga s pokrovčkom in dam v hladilnik. Zelo je okusen, blago kisel (malce manj, kot kupljen). Aleš, moram poiskat to kmetijo v Dravljah, ker krave sodelavca, ki mi je nosil domače mleko, že en čas “stavkajo”. 🙁
Mirjam, tudi dober način priprave, samo jaz mleka ne bi zavrel. Ni treba, pa tudi malo se spremeni okus. Tole v pečici pa moram preizkusiti. Mi ni prišlo na misel. Izkoristim pač že ogreto vodo v koritu … in dodam še malo vroče.
Kmetija je že kar postala popularna. Včasih se kar naredi vrsta 🙂
Jaz pa pripravljam že nekaj let kefir in mi je zelo všeč. Delam malo bolj gostega in v hladilniku (seveda že precejen) v pokriti posodi mora stati vsaj nekaj ur in je odličen. Všeč mi je , ker mi ni potrebno dodajati nobene kupljene zadeve. Mleko dobivam pa pri sosedu, le da je na našem koncu že kar dolgo časa po 0.8 evra.
Super je tudi kefir. Tudi sam sem ga nekaj časa delal, pa mi ni bilo všeč stalno precejanje “gobice” in tudi okus kefirja mi ni tako všeč. O okusih se pa ne razpravlja, kajne? Vse dobro.