Trije recepti od “Marmeladke d.o.o”: Kisle kumarice, domači “tabasco”, breskova marmelada
Dolgo se nisem oglasil. Malo zato, ker smo bili skoraj deset dni na morju, malo pa zato ker neumorno pobiram plodove z vrta. Doma se v šali menimo, da sem ustanovil podjetje Marmeladka d.o.o..
Zamrzovalna skrinja se polni s kumarami, bučkami, stročjim fižolom in je že skoraj polna, tako, da sem se sedaj zmislil, da bi kaj lahko shranil tudi v kozarce. Tako sem v zadnjem času napolnil okoli 70 kozarcev z marmelado, kumaricami, rdečo peso, stročjim fižolom, pa tudi z bolonjsko omako, sadnim pripravkom za jogurt in tudi doma narejenega tabaska sem se lotil. Ponujam vam tri recepte.
Kisle kumarice
Recept za kisle kumarice sem dobil pri tašči. Že leta nas namreč zalaga s kumaricami, ki imajo zame zares dober okus.
Tašča se je pred leti prav prefinjeno lotila izbire najboljšega recepta. Nabrala si je kakih pet različnih receptov za kisle kumarice od gospodinj v ulici, pri žlahti in po jih njih pripravila. Nato smo imeli degustacijo in izbrali tisti recept, ki nam najbolj ustreza – po kislosti in po okusu. Sedaj ga tule delim z vami. Že prej pa sem ga objavil tudi na Časnik.si.
1. Priprava kumaric: Kumarice dobro operi in osuši, ter jih nabaši v čiste kozarce.
2. Priprava kisa: 1 liter kisa za vlaganje (9%) zmešaj z 2 litroma vode, dodaj 2 žlici soli in 1 žlico sladkorja.
3. Začimbe: V kozarce dodaj začimbe: 2 glavici šalotke, žličko celega popra, 1 kobuljico koprca in žličko začimbne mešanice za kumarice (možne so tudi druge kombinacije – pač po okusu).
4. Zapiranje kozarcev: Zalij s kisom skoraj do vrha kozarca in kozarce zapri. Sam uporabljam alupo pokrovčke.
5. Pasteriziranje: Zaprte kozarce zloži v večjo posodo (na dno posode položi cunjo, da se kozarci ne dotikajo dna). V posodo nalij vodo in segrevaj, da voda zavre. Kozarce pusti v posodi čez noč, da se počasi ohladijo. Kozarce označi.
Domači “tabasko”
Za ljubitelje “vročega” ponujam recept za domači “tabasko”. Pekočnost je meni ljuba še iz časov služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko noben obrok ni mogel miniti brez pekočih feferonov.
Nekaj receptov za domači tabasko najdete tule, tudi uradnega. Celoten postopek priprave original tabaska pa najdete na spletni strani proizvajalca. Namesto tabasko paprik sem uporabil kar feferone in čili, ki so mi zrasli na vrtu.
OPOMBA: Moč domačega “tabaska” je nemogoče predvidevati, ker se v domačih razmerah ne da ugotoviti koliko feferoni in čili pečejo. Mimogrede, pekočnost se meri v Scoville skali, ki pove koliko kapsaicina – substance, ki je odgovorna za “pekočnost”, vsebuje pripravek. V domačih razmerah tega ne morete določiti. Lahko pa tabasko razredčite s pasiranim paradižnikom, če je premočan. Sam imam v vrtu dve sadiki feferonov in eni pečejo kot vrag, drugi pa ne toliko …
Sestavine
780 g temno rdeče mesnate paprike*
400 g nepekočih feferonov*
200 g pekočih feferonov*
70 g habanero (5 komadov)*
2 stroka česna
30 g soli (dva zvrhani žlički)
500 ml vode
350 ml kisa za vlaganje (9 %)
pasiran paradižnik**
* vsa roba je bila tehtana očiščena, feferonom in habanerotom nisem odstranjeval pešk
** uporabite ga za redčenje, če je pripravek premočan
Priprava
Očisti papriko, nareži na koščke, dodaj sol in vodo. Segrej do vrenja. Rahlo naj vre kakih 10 minut. Pazi, cela kuhinja bo postala nekoliko dražeča – sili na kašelj. Ohladi in dodaj kis. Zmiksaj s paličnim mešalnikom. Nalij v majhne kozarčke in pasteriziraj (glej zgoraj pri kislih kumaricah). Po odprtju hrani v hladilniku. OPOMBA: Lahko bi tudi precedili skozi krpo, pa po moje to ni potrebno. Meni prav paše, da je bolj v obliki kaše.
Breskova marmelada
Nekaj gajbic breskev sem kupil v Vipavski dolini, ki je znana po odličnih breskvah – 0,5 € za kilogram. Menda imajo kmetje letos težave in jih zelo težko prodajo.
Sestavine
1,5 kg zrelih breskev
0,5 kg zrelih jabolk
1,0 kg zelenih jabolk (namesto želina: zelena jabolka namreč vsebujejo precej pektina, ki gosti marmelado)
3,0 kg sladkorja
Priprava
Breskve dobro operi in jim odstrani koščice. Jabolka operi, olupi in nareži na majhne koščke.
Segrevaj na zmernem ognju (pazi, da se ti ne prime) in ko začne vreti, dodaj sladkor. Naj vre (počasi) okoli 30 minut. Zmiksaj s paličnim mešalnikom in še nekaj časa segrevaj, da vre (kakih 10 minut).
Še vroče nalij v čiste kozarce in zapri. Sam kozarce in pokrovčke dobro operem in razkužim s 70 % alkoholom. Pokrij z odejo in pusti, da se kozarci počasi ohladijo preko noči.
Odlično.
In Marmeladka d.o.o. – a bo to samo hec ali tudi res? 🙂
Letos sem breskovo marmelado delala z agarjem.
4 kg breskev (tehta se razkoščileno in narezano sadje)
0,5 kg rjavega sladkorja (Alnatura iz DM-a)
8 žličkk Agar agarja (1 žlička na pol kilograma sadne mase)
Breskve narežeš na kose, s paličnim mešalnikom zmešaš v kašo, dodaš sladkor, segreješ in nato vreš kakšnih deset minut. Agar agar raztopiš v dveh decilitrih vode in pustiš vreti ene dve minuti. Ves čas mešaš. Nato odstavihš in pusatiš nekaj časa stati, da se strdi. Nato agar agar vmešaš v marmelado – lahko še dodatno zmešaš s paličnim mešalnikom. Daš v vroče kozarce in zatesniš.
Marmelada je odličnega okusa, ki ni preveč sladka, kot je to običajno za marmelade.. Glede na to, da sem prvič delal z agar agarjem, pa bomo še videli, kakšna bo trajnost marmelad. 🙂
Sem pa naredila eno rundo kjer sem dodala še vodo (500 ml na 500 g sadja) in sem dobila odličen “Frutek”.
Hvala, Sabina. Sam sem malo pretiraval s sladkorjem, ker sem sladkosned in ker še nisem delal in je tako bolje konzervirano. Agar-agar poznam iz bivše službe, ker se uporablja za pripravo mikrobioloških gojišč. Kje si ga dobila in koliko stane? Pektin se naravno nahaja v sadju in se mi zdi, da bolj paše v marmelade. Pa še zelena jabolka lahko “ponucaš” …. Agar je iz alg.
Kar se rjavega sladkorja tiče: menim, da ni potreben, ker ni prav nič bolj zdrav. Itak je običajno samo z melaso pobarvan beli sladkor. Samo komercialna finta, da ti ga drago prodajo.
Agar agar sem dobila v Vitacare trgovini – v Ljubljani nimajoi trgovine, majo pa jo v Kranju, Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Dobiš pa ga tudi v Kalčku, verjetno tudi v Jablani. Mislim, da en zavojček stane 3,17 – za ca 5 kg sadja.
Pekton – sadni sladkor je tudi sladkor. Jaz se probam sladkorju maksimalno izogibati.
Ja, vem da je rjav sladkor nategavščina. Tale iz DM-a se mi zdi še OK, saj se od običajnih “rjavih” sladkorjev loči po tem, da nima tako izrazitih kristalov, ki nastajajo pri rafiniranju.
Sicer pa kupujem v DM-u pravi rjavi trsni sladkor (ProVida), ki nima nobenih kristalov in je tudi po okusu bistveno drugačno od “rjavega” sladkorja.
Sabina, hvala. Pektin ni ravno sladkor, četudi na prvi pogle izgleda tako. Ima pa tudi kar nekaj zdravilnih lastnosti: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pektin#Delovanje
Sam se sladkorju niti ne izogibam. Meni se zdijo bolj nevarne razne učinkovine (pesticidi, ….).
A niso saharidi (v pektinu) sladkor?
Ljudje itak pojemo preveč sladkorja, kar preveč obremeni delovanje nadledvične žleze. Dokler si zdrav, je itak vse v redu, ampak na dolgi rok pa se zato pojavljajo različne bolezni.
Če ješ osnovna živila ni tak problem, če pa ješ veliko predelanih živil, je pa sladkor skrit čisto povsod.
http://www.projekt27.com/lifestyle/znebite-se-odvisnosti-od-sladkorja
Pravzaprav ne, oziorma samo delo pektina se verjetno razgradi do sladkorja, ki pa ni glukoza, pač pa ramnoza. Ne vem točno kako se pretvarja v organizmu.
Kakorkoli, res smo odvisni od sladkorja, to priznam. In se strinjam, da je treba zmanjšati njegovo uporabo.
Marmeladka d.o.o. je samo hec. Morda pa … kaj vemo kam nas pelje pot.
Ja, saj sem tudi jaz rekla bolj za hec … res pa je, da človek nikoli ne ve, kam ga pot zanese. Fino je, da v življenju delaš to, kar te najbolj veseli 🙂
Če razmišljate o Mameladka d.o.o., se vam z veseljm pridružim 🙂
Pozdravljeni,
Zanimivi recepti. Včasih sem delal “angleško” marmelado iz breskev in banan. Letos pa smo doma imeli toliko marelic, da je posode za vse ostale marmelade zmanjkalo. Sicer pa se sladkorju tudi sam izogibam kolikor se le da. Ko so letine dobre in je sadje res sladko se sploh da delati marmelade brez dodatka sladkorja. In ne, tudi po treh letih zaprta v kozarcu se ne pokvari, pod pogojem, da je bila natočena vrela v popolnoma čiste kozarce, takoj zaprta z ravnokar prekuhanimi pokrovčki. Tudi vse vrste sadnih sokov konzerviram na enak način brez dodanih kemikalij. Sicer v naši družini velja, da če ugotovimo, da imamo toliko sadja, da ga ne moremo pojesti in je za vlaganje že premehko navadno konča v marmeladi. kar seveda včasih povzroči prav divje kombinacije.
Kar pa se rjavega sladkorja tiče ga sam poizkušam z zaprtimi očmi. Če me okus spomni na neke čase, ko sem še sam žvečil sladkorni trs je to to pa ne glede na kristale ali barvo. Kava s tem sladkorjem je čisto nekaj drugega….
Sicer pa za vse je treba imeti mero.
@ klement: Hvala za vaš odziv. Vsi me pozivate na manj sladkorja. Ga bom tudi jaz zmanjšal. Koliko pa ga dajete v marmelade? Kakšno razmerje sadje – sladkor?
Glede sladkorja se mi zdi pomembno, da je sadje za marmelado čim bolj zrelo. Nekatere vrste kljub vsemu potrebujejo nekaj sladkorja. Ampak meni osebno se zdi več kot en del sladkorja na dva dela sadja kar preveč. Če marmelada povrh vsega še nekaj mesecev “počiva ” v shrambi se mi zdi, da nekatere kisline “zbledijo” in pridejo bolj do izraza sladkorji. Sicer pa je odvisno tudi od človeka do človeka kdo ima kaj raje. Pred leti sem kuhal slivovo marmelado popolnoma brez sladkorja. Bila je odlična in tudi še več kot po dveh letih brez vsakega konzervansa popolnoma dobra.
@klement: Hvala za tole. Bom poskusil. Najprej z 2:1. Marmelade brez sladkorja si pa še ne predstavljam 🙂
Prosim mi lahko kdo pove kako se pripravi breskov čapni. To je tako grenko sladka omakica, ki se lahko poje poleg mesa.
Recept za breskovo čatni http://www.allotment.org.uk/recipe/206/pear-chutney-recipe/