Dan 13 in 14: Kako velik vrt imam in kaj raste na njem
Veliko ljudi v medijih komentira v stilu: “Lahko je tipu, ki ima velik zelenjavni vrt. Tako bi jaz lahko živel za 0 €.” Vrt po moje ni velik, sploh ne glede na možnosti, ki jih sicer imamo. Meri okoli 25 m2 in je v tem času že precej prazen. Na njem trenutno najdem še:
- 30 glav endivije,
- 15 glav radiča,
- stročji fižol, ki je še v cvetju (verujetno ne bo več naredil strokov – imam pa še upanje),
- 30 manjših porov,
- nekaj strokov fižola na preklah (ne vem če ga bo za 250 g zrnja),
- nekaj dišavnic (timijan, bazilika, peteršilj, zelena),
- ter precej velika greda mete in melise iz katerih bom skuhal 100 l zeliščnega čaja,
- vrtnice in drugo cvetje.
To je vse. In to ni preveč velika zaloga energije. Pa še upoštevati je treba, da to pripada celi družini in ni rezervirano zame in za moj projekt. Kaj bo čez mesec dni ko bo tega zmanjkalo?
Eden od namenov projekta je, da bi se bolj angažiral pri vrtnarjenju in da bi tudi malo povečal zelenjavni vrt. Smo že naredili korak v tej smeri in malo povečali gredo. Kjer je prej raslo “šavje” v obliki grmičevja in plevela, je sedaj njivica, na katero se bodo preselile dišavnice in zelišča. Da bo na osrednjem delu več prostora za zelenjavo.
Dan 13: 4.10.2010
SKUPAJ: 1,04 € – 3.432 kCal
DOBRODELNOST: 8,96 €; Skupaj: 116,05 € = 232 kg riža; Prispevki drugih: 20 € = 40 kg riža (bloger Don Marko M)
Zajtrk (= 0,435 €)
- Fižol v zrnju: 220 g (domač), 42 g čebule =o,o37 €, 30 ml sonč. olja =0,044 €
- Jajce s sirom: 20 ml sonč. olja =0,029 €, jajce =0,159 , 28 g sira Trapist =0,125 €,
- Kruh: 64 g (domač – 0,346/kg) = 0,022 €
Malica (= 0,041 €)
- 1,5 l grozdjevega kompota (domače grozdje): 480 g grozdja = 0,000€, 60 g sladkorja = 0,041 €
Kosilo (= 0,387 €)
- Rižota z gobami*: 100 gob kuhanih (štorovke, marele) = 0,000 €, 50 ml sonč. olja =0,073 €, 48 g čebule = 0,043 €, 18 g domače paprike = 0,000 €, 600 g kuhanega riža =0,166 €
- Stročji fižol: 300 g kuhanega stročjega fižola = 0,000€, 50 ml sonč. olja =0,073 €, 250 ml jabolčnega kisa (domač) =0,000 €, 2 stroka =5 g česna =0,060 €
Malica (= 0,000 €)
- Domače grozdje: 760 g grozdja = 0,000€
Večerja (= 0,180 €)
- Domače grozdje: 416 g = 0,000 €
- Kislo mleko: 300 ml (domače z mlekomata v Dravljah 0,60 €/l) = 0,180 €
Dan 14: 5.10.2010
SKUPAJ: 0,87 € – 3.392 kCal
DOBRODELNOST: 9,13 €; Skupaj: 125,18 € = 250 kg riža; Prispevki drugih: 20 € = 40 kg riža (bloger Don Marko M)
Zajtrk (= 0,229 €)
- Kruh: 100 g (domač – 0,346/kg) = 0,035 €
- Maslo: 13 g = 0,062 €
- Grozdjev kompot: 236 g domačega grozdja, 20 g sladkorja = 0,014 €
- Jabolčni namaz (od Dan 4 – 2.9.): 110 g (1,07/kg) = 0,118 €
Malica (= 0,027 €)
- 1,5 l zeliščnega čaja: Meta in melisa z domačega vrta, sladkor 40 g = 0,027 €
Kosilo (= 0,541 €)
- Rižota s porom in gobami*: 102 g domačega pora 0,000 €, 8 g domače paprike 0,000 €, 40 g gob kuhanih (štorovke, marele) = 0,000 €, 170 čebule (M-0,89/kg) = 0,151 €, 292 g kuhanega riža (0,277 €/kg) = 0,081 €, 50 ml sonč. olja (H-1,45/l) =0,073 €, sir Gauda (T-3,99/kg) =0,247 €
- Endivija s krompirjem: 200 g endivije, 176 g krompirja 0,088 €, 40 ml sonč. olja = 0,056 €, 250 ml jabolčnega kisa (domač)
Malica (= 0,000 €)
- Domače grozdje: 236 g grozdja = 0,000 €
Večerja (= 0,069 €)
- Grozdjev kompot: 150 g domačega grozdja, 20 g sladkorja = 0,014 €
- Kuhan krompir: 72 g =0,036 €
- Kruh: 56 g =0,019 €
- Kuhan kostanj (olupljen): 367 g =0,000€
*Gobe sem nabral skupaj s prijateljem, ki je velik poznavalec. Štorovk sva našla “na tone”, pa sva jih odnesla samo okoli 2 kg. Sam gob tako ali tako ne maram preveč. Sedaj jih pač malo jem, kot vidite bolj za začimbo.
T – Tuš
Jajca preplačuješ. 0,159 na jajce je za vsaj 3 cente preveč. 😉
@ Kričač: Ja, vem, samo je bila žena v nabavi 🙂 Zadnjič sem jih dobil za 0,119 €. So pa slovenska in talna reja.
Aleš, uredi si kokošnjak na vrtu, pa jih boš imel skoraj zastonj. Ne rabiš veliko prostora. Pa bistveno bolj kakovostna jajca so kot iz talne reje.
Lastni kokošnjak, bi bila še najboljša rešitev za problem dragih beljakovin.
Zelenjava je energetsko zelo lahka hrana (zato se jo tudi uporablja v dietah) in noben vrt samostojno ne bi pripeljal daleč.
Se pa mi ves čas poraja misel, da zadeva (v kontekstu urbanega okolja) sploh ni poceni, glede na to da so cene zemljišča v Ljubljani tako noro predraga, bi za ceno enoletne najemnine kvadrature omenjenega vrta zagotovo v diskontu dobi veliko večjo količino zelenjave, kot je pridelana v enem letu na vrtu. Isto velja za jajca, bognedaj kakšno večjo živino.
Pri tem pa sploh še ni vštet strošek fizičnega dela, izgubljenega časa ki je neprecenljiv in drage zavarovalnine vrta (drugače rezultat ni 100% gotov) za primer vsakoletnih katastrof, ki so postale že standardni pojav. Enostavno se ekonomsko ne izide.
@Andraž, poznam nekoga, ki ima najeto zemljo v Savljah in pridela hrano za celo družino za skoraj vso leto. Kar nekaj zelenajve je bogate z beljakovinami, tako da se tudi tu ne gre bati pomanjkanja.
Vprašanje, kaj je dragocen čas. To, da si na svežem zraku, vzgojiš rastline brez špricanja, da grejo iz vrta direkt na krožnik in še in še – tiste v veleblagovnicah so bljak. Poglej si fil Kruh naš vsakdanji, pa ti bo hitro jasno, kakšna je kakovost takšne hrane.
Lahko si iz mleka (Kmetija v Dravljah – 0,60/l) izdelaš sir. Iz 5 litrov dobiš cca 1/2 kilogramski hlebček. Lahko ga režeš in popečeš. Sirotko, ki ostane pa spiješ. Je zelo zdrava.
Mleko zavreš, vanj zliješ cca 3 žlice jabolčnega kisa. Sesirjenega precediš slozi krpo in prestrežeš sirotko. Če želiš, ga lahko razdrobiš in soliš. Nato ga s krpo ponovno stisneš v čvrst hlebček.
Mateja, hvala za recept.
Samo 5 l mleka stane 3 €, ta isti možak v Dravljah pa prodaja skuto za 3 €/ kg. Res da bi mi ostala sirotka…
Aleš, ste pomislili na orehe, ki prav zdaj zorijo? Velika zaloga energije, mislim da “ta dobrih” maščobnih kislin, vitaminov, pa še krasnega okusa. Če malo povprašate okrog, kdo jih pusti (p)obirati, saj eno drevo da toliko, da ena družina ne porabi vsega, vidim pa, da marsikje črnijo po tleh, ker jih nihče ne pobira.
Aja, če ne boste ravno pekli orehove potice, orehi so zelo okusni s kruhom ali z jabolkom – imenitna malica! Z medom so pa menda še za “moč” 🙂
Živim na obrobju Ljubljane ,blizu narave in gozda ,kjer je mogoče z malo rekreacije na svežem zraku celo leto nabirati naravne plodove / jagode,borovnice,maline,robidnice,šipek , kostanj , gobe…/.V najemu imam 90 m2 velik vrt / letna najemnina je 22,50 €/, na katerem pridelam /brez škropljenja/ kar nekaj okusne zelenjave.Ni dovolj za samooskrbo , a vseeno precej zmanjša stroške nakupa hrane.Poleg tega se na vrtu “prezračim” , razgibam in s sosedi izmenjujem semena in sadike .Vedno več nas je ,ki tako razmišljamo in nič ni bolj okusno,kot prvi rdeč paradižnik z lastnega vrta . Zato vam svetujem : kar pogumno še tako naprej-denar,ki ga boste darovali pa vam bo “pogrel” dušo in srce.
čudovit plan!!! sem šele zdaj zasledil tvojo avanturo ampak bom začel spremljat 🙂 moja poraba se giblje vse do 5 eur dnevno (od tega imam 1 obrok v sluzbi!), kar je vseeno petkrat več kot ti! ok, res sm bolj močan (25 let, 90 kg) ampak tudi če si spustim porabo za pol bo ogromen napredek in dosti privarcevanega, (100e/mesec) da ne omenim mal diete 🙂 le pridno piši + enjoy
Čudovito ljudje. Vrnimo se nazaj k naravi, k zdravju, k Bogu, k preprostosti, zadovoljstvu, k sožitju z bližnjimi in z vsem kar nas obdaja.
Tudi sam doživljamo to kulminacijo sožitja z vsem zgoraj naštetim, z naravo, z bližnjimi, z Bogom, z zdravim načinom prehranjevanja, mišljenja, dela. Obdelujem svoj ekološki vrt, pa še mami pomagam njenega obdelovat. Prehranjujem se kot vegan. Vegan je vegetarijanec, ki ne uživa tudi mleka, jajc in drugih stvari živalskega izvora. Aleš je v enem članku potožil, da je prešel na jajca zaradi beljakovin. Telo si beljakovine ustvari iz aminokislin in te so najbolj naravne, najbolj za telo primerne za člvoeško telo v sadju in zelenjavi. Torej nam ni treba uživati živil živalskega porekla, da bi dobili beljakovine. Ker jajca imaj npr. toliko negativnega holesterola, da bi odrasli človek lahko pojedel v enem tednu le eno jajce, da bi to bilo brez škode za zdravje telesu.
Zatorej zmernost je mati modrosti, zdravjai n dolgega življenja. Zmernost pri delu, zmernost pri spanju, zmernost pri hrani, zmernost pri vsem. Kar pa nas dela bolane, telesno, duševno, duhovno,..tu pa rajši te stvari popolnoma odmislimo, odstranimo, ne prakticirajmo,..in se tu ne tolažimo z zmernostjo: strup je strup, alkohol, droga, hudobija, zavist, pohlep,..vse to je strup….pa naj ga uživamo samo čajno žličko na dan- tako za zdravje ali iz navade,..ali pa kar z lopato,..škodi tako ali tako ,.nam in tem ki nas obdajajo,.. Vodimo druge k zdravju, osveščajmo jih, in tudi sami bomo bolj zdravi, srečni, zadovoljni,..
rilagam še povezavo moje FB skupine kamor lahko tud vi zapišete kaj o o ZDRAVJU. https://www.facebook.com/group.php?gid=125567747457312&ref=ts
ZDRAVJE – moje največje bogastvo