5 preprostih, odličnih in zastonjskih orodij
Sem že pisal o težavah, ki jih povzroča zastonjskost, pa vendar bi rad v teh kriznih časih rad populariziral prav to – uporabo zastonjskih orodij.
Kot rečeno v zapisu Zastonj? To pa je problem!: ” … da smo ljudje že toliko zapadli pod vpliv denarja, da znamo vrednost stvari, storitev, (celo odnosov?) postaviti edino skozi finančno ovrednotenje. In če je kaj zastonj, tega finančnega ovrednotenja ni, se nam po tej logiki zdi, da je brez vrednosti že kar samo na sebi.” Prav zato, vam danes predlagam 5 orodij, ki meni pridejo zelo prav in sem jih dobil zastonj.
1.Wordpress blogerska platforma: S svojo preprostostjo uporabe mi je omogočila, da sem lahko samostojen uporabnik in celo kreator spletnih strani.
Kar nekaj sem jih že spravil skupaj: blog Preprostost, poslovno stran mojega podjetja Edusatis, pa stran naše župnije, za prijatelja Klemna Matka, ki ima turizem na kmetiji, pa za rejce ovc, laboratorij Chemilab …
Platformo lahko naložite tule, pa še na tisoče vtičnikov, ki prinašajo dodano vrednost strani. Vse zastonj.
2. TikiWiki platforma za omogočanje wikija: Sam ga uporabljam za sodelovanje s svojimi strankami in ga celo pomagam vpeljevati v podjetja. Primer si poglejte na Edusatis Wiki.
Da se malo pohvalim – prevedel sem jo v slovenščino. TikiWiki si lahko naložite tule.
3. FreeMind – orodje za kreiranje miselnih vzorcev: Kdor ima rad miselne vzorce, bo navdušen.Več o programu in brezplačno nalaganje Freeminda tukaj. Za delovanje potrebujete tudi Javo.
4. SlideShare – orodje za deljenje PowerPoint prezentacij: Ukvarjam se z izobraževanjem in svetovanjem. Velikokrat uporabim prezentacije, ki jih delim s svojimi strankami, pa tudi z drugimi. SlideShare omogoča, da to naredim hitro, učinkovito in tudi, da ga lahko vključim v prispevke na blogu.
Primer:
5. Doodle – orodje za enostavno planiranje dogodkov “… kot je recimo sestanek vodstva, poslovno kosilo, konferenčni klic, družabno ali družinsko srečanje.” Najdete ga tule.
Ali imate tudi vi kaj kar bi radi podelili z nami? Vpišite kar med komentarje.
Foto: PhotoXpress
Pripravljam nekaj dopolnitev za Microsoftov Outlook in nato še za Mozilla Thunderbird (ki je že zastonj). Nisem se še odločil, ali bi zadevo dal popolnoma zastonj, ali pa bi nastavil kako simbolično ceno…
Po moje bo nekaj vmes, kot sem že na blogu tudi počel. Navodila v smislu “naredi si sam”, odprta koda in simbolično nadomestilo.
P.J.: Kaj vem … Sva že veliko razpravljala o problemu zastonjskosti, pa še sedaj ne vem kako bi ukrepal. Morda je za razmišljati o vsakem primeru posebej.
Sam nisem naklonjen zastonjskosti, ker ljudej tega pač ne cenijo.
He he… Obstaja pa še en aspekt zastonjskoti, na katerega so me spomnili “znanci” – to je pa nekakšen neopredeljen dolg.
Poznam primer, ko je nekdo zašel v finančne težave in tako so “podarili” (sicer star, odslužen, a vozen) avto “prijatelju”. Ta ga je poservisiral in uporabljal. Nato ga je čez nekaj časa zamenjal za manjši avto.
Vendar je “darovalec” potem zahteval avto nazaj. Ker uradnega “prenosa lastništva” ni bilo, se je obdarovanec znašel v godlji. Odkupiti je moral nazaj “darilo” in tako ga je vrnil darovalcu v precej boljšem stanju, kot ga je prejel.
To “darilo” sploh ni bilo brezplačno. Če izpustimo “človeško naivnost” povezano s formalnostmi prenosa lastništva je zanimivo drugo vprašanje: “Kje se preneha dolg obdarovanca do darovalca?” in “Ali lahko obdarovanec z darilom prosto razpolaga?”.
Sam hvaležnosti ne inačim z dolgom (obligacijo). Kaj pa ti praviš na to?
@P.J.: Izjemno zanimivo. Se mi zdi, da tu res ni šlo za prave prijatelje. Tudi sam si jih dal v narekovaje. Tu nikakor ni šlo za darilo, če je darovalec zahteval darilo nazaj.
Sam menim, da če se nekaj da, se da tako, da obdarovanec nima nikakršnih obveznosti do darovalca. Včasih smo rekli kot otroci takole: “Kar je dano je v zlato jamo zakopano.”, kar je za nas pomenilo, da se daril ne vrača (niti v kakšni drugi protivrednosti).
Na tvoji vprašanji bi rekel takole, dolga do darovalca ni in tudi obdarovanec prosto razpolaga z darilom. Lahko ga tudi takoj uniči, če želi. Prav ženi se je nekaj takega zgodilo – prav tako z avtom. Vse to ob predpostavki, da gre res za darilo.
Drugo vprašanje pa je, kako darovalcu dokazovati, da je šlo za darilo, če le-ta tega ne prizna, napisanega pa tudi ni nič. Ne vem.
P.J., kot vidim je tu šlo bolj za nekakšno “fovšijo”, ker je obdarovanec pač avto “zrihtal” in mu s tem povečal vrednost.
Ja, hvaležnost je po moje vse kaj drugega kot obligacija. Sem šel prav gledati na Wikipedijo o hvaležnosti. Tema je zanimiva in vredna enega prispevka na blogu. Sem že dal na seznam …
Odlična orodja!