Kdaj sem zadnjič kakšno stvar naredil prvič

Odličen naslov skladbe Andreja Šifrerja me spodbuja k radovednosti, še več, spodbuja me k naravnanosti »upati si«. Tudi kaj narediti prvič. Rad bi, da bi ohranil to naravnanost celo vse svoje življenje. O, koliko je priložnosti, da se naredi kakšno stvar prvič! Le videti jih je treba, uzavestiti, upati si in kar iti v akcijo.

Ali moja naravanost na novosti izhaja iz mojih genov?

Prav zanimivo, da se je moj ded pisal Novak in iz svojega priimka se je rad pošalil v smislu: »Seveda se pišem Novak, ker je pri nas vedno kaj novega!« Prav res, moj ded je bil človek, ki je kar naprej iskal novosti in jih vpeljeval v svoje življenje. Bil je nemiren duh. Zamenjal je veliko poklicev, kar v njegovem času sploh ni bila navada. Prav gotovo se del tega duha v obliki genov skriva v meni. Vsak dan se lahko kaj novega naučim. Od ljudi, ki pridejo kar sami v naše življenje in tudi od tistih, ki jih aktivno poiščemo. Kdaj pa sem pravzaprav zadnjič kakšno stvar naredil prvič? Prejšnji teden, ko sem se lotil 7-dnevnega posta.

Postenje je odlična reč

Post je koristen. Da se organizem malo spočije od nenehnega prehranjevanja, da se malo očisti, da si malo utrdiš voljo. Moje izkušnje kažejo, da se večino postenja dogaja “v glavi”. V glavi se je treba odločiti, da boš vztrajal in da na koncu ne boš “zbezljal” in se preveč nažrl. To je, se mi zdi najpomembnejše. Moje izkušnje in priporočila (vse velja za 7-dnevni post):

  • pred postenjem je nujno prebrati nekaj literature o postenju, se psihično in duhovno pripraviti,
  • med postenjem brati duhovno literaturo (npr. Sveto pismo) in premišljevati,
  • začeti odtegovati hrano postopoma (vsaj dva dni prej jesti bolj zelenjavno-sadno hrano),
  • med postenjem priporočam pitje (precejenih) zelenjavnih in sadnih sokov (iz sveže stisnjene zelenjave in sadja); sam sem jih spil kakšen liter na dan; za zelenjavo in sadje sem zapravil kakšnih 50 €,
  • veliko piti: predvsem vodo ali nesladkane zeliščne čaje (tudi zeleni čaj); sam sem spil od 3-5 litrov čaja in vode,
  • klistirati se vsak dan – tako pospešiš izločanje blata in menda raznih toksinov; res me je vedno nehala boleti glava po klistiranju; postopek je čisto preprost, ni se ga za bati,
  • vsak dan se vsaj eno uro intenzivno gibati; sam sem celo tekel 2x po kakšnih 10 km in je kar šlo,
  • po postenju narediti zelo postopen prehod nazaj na normalno hrano; vsaj dva dni; najprej jesti samo zelenjavo (sam sem jedel prva dva dni praktično samo regrat); nikakor dovoliti, da bi se ti “utrgalo” in bi se “nažrl” – to je  zelo nevarno,
  • med postenjem se da normalno opravljati svoj posel (če res ni posebno fizično zahteven); sem pa opazil, da možgani nekaj počasneje delujejo, a bolj “čisto”,
  • pri postu se seveda tudi malo shujša; sam sem izgubil 5 kg, ki sem jih v nekaj dneh že “pridobil” nazaj (večinoma se izgubi vodo),
  • post je odlična zadeva in ga bom še ponovil.

Vesel sem, da sem spet eno stvar naredil prvič. Vse to so pomembne izkušnje in kar je še bolj pomembno: s tem ohranjam naravnanost na radovednost in pripravljenost narediti “kakšno stvar prvič”.

Foto: Paul Grant, SXC

2 odgovorov
  1. Karmen
    Karmen says:

    Bravo Aleš!
    Vidim , da ti je uspelo in si tako kot jaz navdušen nad sadovi posta. Verjamem, da bi bil svet boljši in bolj zdrav , če bi se ljudje postili več dni vsaj enkrat v letu . 🙂

    Odgovori
  2. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Karmen: Ampak res. Se mi zdi, da se kar umiriš in da malo premisliš. O “vsem živem”: od tega kaj vse zmečemo vase, do smisla bivanja. Prav zanimivo.

    Resnično, večdnevno postenje priporočam vsem. Samo malo je treba razmisliti, da se ga lotiš pravilno. Kar ni pretirano težko.

    Karmen, hvala za spodbudo in izkušnje, ki si jih delila z menoj.

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja