Nemoč Murinih delavk in izguba zaupanja

V zadnjih dneh dnevna poročila polnijo spontani protesti, gnev in kot je videti tudi nemoč delavk in delavcev v Gorenju in Muri. Seveda se ne bo ustavilo tu. Meni to dogajanje kaže predvsem na popolno izgubo zaupanja, zaupanja ljudi v inštitucije – tako v delovanje pravne državne kot v naše sam bi rekel kvazi sindikate.

Delavke in delavci so s samoorganiziranjem pokazali tudi koliko jim pomeni sindikat. Sindikata v Muri kot da ni, v Gorenju je sindikalist nekako vpet v lastniško strukturo, slavni Semolič, ki je v obdobju “debelih krav” (in neprave vlade) vodil tisoče ljudi na cesto, je v dneh “suhih krav” (in prave vlade) tiho kot mucek in se celo pred kamerami “sonči v senci” vodstva Gorenja. Slika je bila prav smešno simbolna.

Na televiziji so prikazali mlado žensko z rdečim nageljnom v roki, novo predstavnico delavk in delavcev v Muri, nevajeno nastopanja pred kamerami, ki je s preprosto govorico, s tresočim glasom, po drugi strani pa pravzaprav z zelo izraženo nemočjo artikuliranja pravih zahtev. Na koncu nam je celo odrecitirala borbeno delavsko pesem.

Meni se je podoba vtisnila v spomin, se me dotaknila in mi dala misliti. Kje so sedaj tako velesposobni, dobro plačani sindikalisti, ki se bi se znali pogajati, ki bi znali jasno izraziti zahteve, ki bi lahko tudi kaj dosegli? Kot vidim se “zlizani” na eni strani z oblastjo bojijo za svoje dobre plače, na drugi strani pa so celo vpeti z lastniško strukturo v velikem podjetju, kar jim ne daje volje, da bi zastopali delavce. So se raje kar poskrili in so gladko tiho. Kako naj se mlada delavka pogaja, kako naj bo kos vsega vajenim vodilnim možem? Ne bo. Čas je za nov sindikat, ki bo imel zaupanje. Anarhija, ki bi se lahko izvalila (se kaže kot da se bo!) iz teh velikih socialnih bomb, pa je odlično gojišče za manipulante.

Prav prejšnji teden je Socialna akademija, v soorganizaciji 10 nevladnih organiazcij, organizirala Socialni teden, s pomenljivim in izjemno aktualnim naslovom “Človek pred izzivi socialnih sprememb”. Ne bi mogel priti ob bolj pravem času. Predavanja, pogovori o socialnih izzivih so se vrstili po celi Sloveniji.

Na zaključnem seminarju v Celju se je sprejela deklaracija, ki prav v prvi točki govori o pomenu zaupanja, ki je bil v naši družbi porušen:

• “Vzpostaviti zaupanje kot temelj medosebnih, gospodarskih in institucionalnih odnosov. Naraščajoče nezaupanje, ki ga podžigajo medčloveška odtujenost, gospodarske prevare in politikantstvo, spodbuja posameznike, da se zapirajo vase, in tako hromi socialno ter družbeno tkivo, ki je za delovanje pravne in socialne države nujno potrebno.” in v tretji točki:
• “Človek je vrednota nad kapitalom, zato je potrebno pri težnji za dobički veliko pozornost usmeriti tako na vprašanje kako do dobička prihajamo, kot tudi na vprašanji za kaj (za kakšen namen) ga namenimo in kako ga razdelimo. Brez trajnostnega pristopa v gospodarstvu kopičenje bogastva ni družbeno odgovorno.”

Preberite Deklaracijo Socialnega tedna v celoti.

Ja, čas je da nekaj storimo za povrnitev zaupanja, počasi z veliko truda, z odgovornostjo vsakega posameznika, s pritiskom na državne in v primeru delavcev tudi na sindikalne inštitucije.

Foto: Chrissi Nerantzi, SXC