Bonsaj – “matranje” dreves ali umetnost?

Matej Planinc, mladi ljubitelj bonsaj umetnost razbija mite o bonsaju in opisuje od kje ta lepa umetnost izhaja.

Dobesedni prevod pismenk BON in SAJ (ki sta enaki v japonščini in v kitajščini) bi se glasil: drevo v posodi. Torej gre pri bonsaju za drevesa iz narave, ki so posajena v posode.

Vendar vsa stvar le ni tako preprosta, saj vsak podtaknjenec še ni bonsaj. Pri vzgoji je potrebno upoštevati merila s pomočjo katerih drevo v posodi daje vtis pravega drevesa v naravi.

Umetnost bonsaj izhaja iz daljnega vzhoda, natančneje iz Kitajske, od koder so prvi znani zapisi že iz 2 stol. pr. Kr.. Nato se je bonsaj razširil na Japonsko, kjer se je razvil v to kar večinoma danes pojmujemo kot bonsaj. V Evropi je začel svoj pohod šele v 70-ih letih 20. stoletja. Njegovo širjenje je bilo bliskovito in je sprožilo razvoj nove evropske veje bonsajjizma, ki se od tradicionalnih dveh razlikuje predvsem po manj togem upoštevanju klasičnih pravil, izpostavljanju rezultata ter opuščanju filozofskega ozadja. Pri nas se je bonsaj začel uveljavljati šele v 90-ih letih. Od takrat pa je predvsem po zaslugi Slovenskega bonsaj kluba z velikimi koraki napredoval.

Ker je v javnosti razširjenih precej neresničnih mitov o bonsaju, ki v veliki meri odvračajo ljudi od te lepe umetnosti, bi na tem mestu nekatere rad izpostavil dva zelo pogosta.

1. Bonsaj je posebna drevesna vrsta. Bonsaj je popolnoma navadno drevo, le da ne raste prosto v naravi, ampak je posajen v posodo. Ni posebne drevesne vrste, ki bi se ji reklo bonsaj, in ni semen iz katerih bi zrasla miniaturna drevesa. S tem ko drevo posadimo v posodo, se gensko prav nič ne spremeni in ohrani enake potrebe, kot jih ima v naravi.
2. Bonsaj se oblikuje s stradanjem. Bonsaj tudi ni nikdar dokončana stvaritev. Neprestano raste in se razvija, s tem mu je kot umetniški stvaritvi dodana nova dimenzija, ki je ne premore nobena druga zvrst umetnosti. Iz tega izhaja napačno prepričanje, ki vlada v javnosti, da so drevesa v posodah oblikovana s stradanjem. Oblikovanje poteka s tehniko žičenja in obrezovanja. Ker pa se bonsaj po svojih potrebah ne razlikuje od ostalih rastlin, ga redno zalivamo in posebej dobro gnojimo. Zato so gojena drevesa zelo zdrava in lahko živijo mnogo dlje kot njihovi veliki bratje v naravi.

Za večino je bonsaj umetnost, za nekatere obrt, za tretje zgolj razvedrilo. Vsi pa se strinjamo, da čas vložen v vzgojo bonsajev, ta drevesa obilno poplačajo s svojo lepoto in posebno energijo, ki jo izžarevajo in že ob pogledu nanje navdušujejo s svojo mogočnostjo v malem.

Vsi, ki vas bonsaji zanimajo, lahko obiščete stran Slovenskega bonsaj kluba, kjer najdete tudi fotografije najlepših bonsajev v Evropi.

Prav tako pa ste prihodnjo pomlad vsi vljudno vabljeni na bienalno razstavo, ki bo v Hotelu Mons na Brdu pri Ljubljani, kjer si boste lahko ogledali dosežke slovenskih in tujih bonsajistov tudi v živo.