Očetje, nazaj v družine!

Ko sem gledal tale 30 sekundni video, sem se najprej prestrašil (pazite otrok zelo kriči!), potem nasmejal (zelo grenko), na koncu pa pošteno zamislil. Prava groza, če bi bilo tole res.

Očetov ni več. Očetje so odšli iz družin … Tudi za platnice časopisov, za ekrane računalnikov, za stene pisarn, za mize v bifejih, na stadione športnih dogodkov, … sami. Hej očetje, kaj ko bi se vrnili nazaj v družine!

Kaj pa vam pove tale video?

Foto: rawpixel.comUnsplash

17 odgovorov
  1. Blitz
    Blitz says:

    Dober filmček…. ampak ne vem, če čisto drži. Drznil bi si reči, da se današnji očetje s svojimi otroki ukvarjamo precej več, kot so se nekkdanji očetje. Res je generacija naših staršev vsled socialističnega delovnega ritma imela več prostega časa, a ukvarjanje z otroki ni bila ravno prioriteta povprečnega očeta izpred treh, štirih ali petih desetletij. Pred sto leti pa je bilo še slabše, saj je večina staršev garala od jutra do večera in niti ni bilo časa za kakšen bolj oseben stik z otroki.

    Še pred desetletjem je bila znanstvena fantastika, da bi oče vzel porodniški dopust.

    Mislim, da se povprečen oče še nikoli ni toliko ukvarjal s svojimi otroki kot danes. Bolj pereč problem se mi zdi izginjanje očetovske figure iz življenja otrok. Največkrat zaradi razpada družine, pogosto pa tudi zaradi napačnega pristopa očetov, ki se sicer ukvarjajo z otrokom – oče naj bo oče, ne pa prijatelj. Ta vloga pa se žal v resnici vedno bolj izgublja.

    Odgovori
  2. Mojca
    Mojca says:

    Hahaha;-) Odličen filmček, Aleš! Res se fino zamisliš. Pa vendar vse svoje upanje polagam na kvaliteto, ne na kvantiteto sobivanja. Kot mami treh, katerih oče ima od nekdaj najmanj dvanajst urni delavnik, kaj mi drugega preostane.. Ampak ko je pa doma – je pa njihov. Cel in s srcem. Da sama komaj še pridem na vrsto. Je to res taka redkost dandanes?

    Odgovori
  3. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    Draga Mojca. Predlagam, da se tikava. Oglasi se še kaj. Tudi jaz sem bil pri tebi. Dobro pišeš.

    Sam se ne strinjam popolnoma z mislijo kvaliteta pred kvantiteto. Menim, da mora biti “kritična masa” kvantitete. Sploh se pa ne strinjam z 12 urnim delavnikom – enostavno ni potreben. Sploh pa ne danes in če že – samo izjemoma. Nekaj je treba storiti, da skrajšamo. Možnosti je obilo… Sedaj me je imelo, da bi kaj svetoval (sedaj delam kot svetovalec in me hitro zanese 🙂 ), pa sem se ustavil.

    Dragi Blitz. Ni vse slabo danes. Mnogo očetov se precej ukvarja z otroci. Pred desetletji so pa otroci delali skupaj s starši. Kar veliko so bili skupaj in vpliv staršev je bil takojšen in stalen. Imam občutek, da so se očetje (pravzaprav v krogih kjer se gibljem niti ne tako izrazito) umaknili iz družin v neumnosti (ki sem jih naštel) in ne samo v delo. Tudi občutek, da je treba delati 12 ur na dan – to stalno podaljševanje delavnika – je po moje popolnoma zgrešen in se ga je treba znebiti. Vsak po svoje.

    Odgovori
  4. Mojca
    Mojca says:

    Jep, Aleš, imaš prav. Lahko se dela tudi manj. Lahko se vzgaja otroke tudi drugače. Ampak KAKO? Odgovor na slednje sem sama našla, na prvo pa moj dragi ne. Sama mu ne znam svetovati: to prevzemanje dela nase, ta preganjavica od pisanja ponudb do obiskovanja strank do urejanja odnosov in kupa papirjev/mailov znotraj firme… Kar nekako sem začela verjeti, da vse skupaj v času interneta in mobitelov, ki nas pršijo, ni samo osebnostni problem. Organizacija jim/mu pa res škriplje in tega se zaveda, a preprosto ne zna zgrabit bika za roge, ne ve, kje in kako se sploh lotiti zadeve, da ne bo še en teden in par tisoč evrov vrženih stran… (poskusov – neuspešnih, je bilo že nekaj). Verjetno začarani krog, v katerem se znajde prenekateri menedžer srednje velikega podjetja…? Sem popolnoma odprta za vsakršen nasvet, če je seveda takole kratek in po mailu sploh možen?

    Odgovori
  5. Rak
    Rak says:

    @, Mojca morda ABC analiza pomembnosti poslov. Ampak, ta je še iz mojih časov službovanja, se je pa včasih obnesla. Delitev dela? Tu sem imel sam včasih probleme. Ni druge, bika za roge, za začetek organizacija. Iz nje izhaja vse. Želim preboj.

    Odgovori
  6. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    Mojca, Rak dobro svetuje, četudi imam občutek da z “ABC pomembnosti poslov” misli samo na službeni del. Sam menim, da se je treba celostno pogledati na življenje in se vprašati o smiselnosti življenja:
    -koliko mi kdo (odnosi s pomembnimi ljudmi)/kaj (posel, dejavnosti) pomeni;
    -narediti prioriteto pomembnosti za vse: od ljudi/odnosov, službe, pa tudi drugih dejavnosti.

    Vprašal bi se: koliko mi pomeni odnos z ženo, otroci v primerjavi z denarjem, ki mi ga posel prinaša. Seveda, da denar rabimo, da preživimo, vendar ali res toliko, ali bi se dalo kaj zmanjašati potrebe … Če da, kako naj jih zmanjšamo, da ne trpi to kar je pomembno…

    Menim, da takole na hitro in preko bloga ne gre, sploh ker take spremembe zahtevajo korenite spremembe.

    Hvala Mojca za odziv.

    Odgovori
  7. Blitz
    Blitz says:

    Aleš, nekaj zlobnega mi je padlo na pamet, haha. Če bi se vsi tisti, ki delajo 12 ur na dan, zamislili in organizirali svoja podjetja na kar najbolj učinkovit način, bi ti ostal brez posla 😉 Na srečo pa smo ljudje, tudi šefi, polni napak in potrebujemo svetovalce, ki nam pomagajo kak korak naprej. 😆

    Pa jaz trenutno delam čisto normalno, ne vem pa, kako dolgo mi bo uspevalo.

    Odgovori
  8. Mojca
    Mojca says:

    Rak, ja, organizacija je tisti bik, samo še roge je treba najti…ali pač rdečo cunjo?! 😉 Aleš, mislim da ne gre za vprašanje prioritet, izbire, ko si enkrat privat. To Kolesje pač terja svoje žrtve, ali pač? Hkrati pa “ta denar” nam ne omogoča jahte ali Tenerifov, ampak le to, da sama lahko delam na polovički in je več miru, štrudljev in pogovorov pri hiši. Nihče pa ne stremi za idealnim. Za optimalnim, morda. Me pa včasih res skrbi njegova izgorelost, to pa priznam…A vse, kar lahko sama za to naredim, je, da ne težim, ne pametujem in modrujem, kako “bi moral”, samo razumem in sprejemam. Zdaj, ko smo iz “ta hujšega” ven, to iskreno zmorem.

    Odgovori
  9. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    Blitz: Ja prav imaš. Svetovalci načelno nismo potrebni. Poudarjam načelno.
    Je pa pri nas (in še marsikje) tako, da je za svetovalca škoda denarja. Sam pravim, da če svetovalec ne prinese 5x več denarja (ali prihrani seveda) kot je plačan, ga je treba takoj odpoditi. In verjemi, da tam kjer delam že vedo to logiko.

    Mojca: Ne želim soditi, samo vem, da 12 urno delo ni potrebno dandanes – to vodi kot tudi sama ugotavljaš v izgorelost. Kar gotovo ni cilj človeka. Oglasi se, če se ti zdi, da lahko kako pomagam. Na hitro gotovo ne gre.

    Odgovori
  10. Igor
    Igor says:

    Zelo nazoren prikaz (in polno podobnih), kako premalo če sploh kaj imajo otroci očeta. In podobno velja za matere. Otrok kot seveda veste v začetku potrebuje samo mamo. Očeta kvečjemu potrebuje mama vendar kot moža se razume. Da ji stoji ob strani.
    Ja samo to. Nič ne more kaj dosti pomagati tudi če hoče. Pustimo tiste tehnične malenkosti. Samo da čuti da je znjo ob njej ne glede kako ji je težko. In to zelo dobro čuti tudi otrok. V tistem času ko je otrok majhen je oče preprosto nekompatibilen. Ko pa zraste se slika obrne predvsem zelo spremeni. In kaj je glavni problem da se (v tem primeru), oče izogiba na vse načine da bi govoril in bil z otrokom.
    Enostavno to da v podzavesti ali tudi zavesti jasno ve da ni pripravljen in sposoben še biti oče. In da v tej stiski ostane edino zatekanje v časopise, tv, prijatelje in podobno… Otrok pač zahteva očeta. Opravičeno in razumljivo. Zato pa je tisto ko pravijo biti dobro pripravljen na očeta in se mnogi tako smejijo; zelo pomembno.!!
    Bit oče ne pomeni biti z njim ali biti dober do njega. Temveč veliko več. V očetu vidi otrok oporo, ponos, vzpodbudo, tolažbo, smisel, ljubezen. To je biti oče. Kot lepo pravi Blitz: “Oče naj bo oče, ne pa prijatelj.” In to ni lahka pot. Vendar ko imaš otroka nimaš več izbire, ali pa trpi otrok.

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] Tukaj link do bloga, ki ima pretresljiv video na temo: Očetje nazaj v družine. […]

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja