Gverila marketing je packanje javnih površin
Zadnjič sem bil v Mariboru in na ulicah videl reklamo za mlado, perspektivno slovensko podjetje natisnjeno kar na pločnike in plakate na prostorih, kjer je plakatiranje IZRECNO prepovedano. V živahnih barvah. Privlačno. Temu se lepo reče “gverila marketing”.
Saj razumem marketing, prepoznavnost, mlado podjetje brez velikih sredstev za reklamo … vendar s tem se packajo javne površine in to se mi ne zdi ETIČNO.
Na Facebooku se s sodelavko tega podjetja pogovarjava o tem problemu in povabila me je, naj ji predlagam svoje rešitve.
Pa sem ji napisal tole: “Verjamem, da je gverila marketing vedno bolj popularen in tudi verjamem, da so klasični pristopi izjemno dragi. To občutim tudi sam.
Vprašanje, ki ga načenjam je: Ali je pisanje kar počez po ulicah naših mest ETIČNO? Sam menim da ne, ker so ulične površine javne in ni prav, da jih packamo. Tako idejo in tudi izvesti gverila marketing ni preveč težko, pa vendar ne packamo ulic kar počez. Ali si predstavljaš, da bi kar vsi to delali? Samo v Sloveniji je na tisoče malih podjetij. Ali si predstavljaš naše ulice, če bi se vsi lotili takih “inovacij”?
Kje vidim rešitev? Ja, v odličnem delu, odličnem odnosu do strank, v primernih cenah, … skratka: Najboljši marketing je odlična izkušnja, ki se širi od ust do ust.
Primer: moj računalniški guru Bojan Traven nima prav nobene reklame nikjer. Sam sem bil z njim izjemno zadovoljen in ga priporočam prav vsakemu. Tako je že imel posel pri mojem svaku, pri prijateljici, pri sestri, … in prepričan sem, da ga bodo vsi priporočili naprej. Opravlja isto delo kot vi in pravi, da ima dela dovolj.
Priporočam torej tak marketing … in malo potrpljenja.”
Podjetje mi je sicer izjemno simpatično in upam, da jim tudi s tem zapisom na blogu naredim malo reklame.
Kaj menite o gverila marketingu vi?
Aleš Čerin
Aleš, odličen nasvet! Kvaliteta, odlično delo, odnos do strank, primerne cene… In pa originalen način promocije.
Tudi mi se gremo zaenkrat t.i. gverila marketing. Glede na to, da smo internetni medij, se promoviramo prek spleta. Že zdaj lahko rečem, da se mi zdi ta pristop zelo dober (čeprav smo komaj štartali).
Glede na to, da je omenjeno podjetje v računalniški branži, predvidevam, da je veliko njihovih potencialnih kupcev tudi na spletu.
Pa še nekaj. Javne površine nam packajo že tako ali tako – tisti, ki to počnejo uradno. Zdaj, v času volitev, je sploh obupno. Mislim, da smo v tem pogledu ena najbolj “onesnaženih” držav na svetu.
Z okoljskega vidika pa so papirnate reklame sploh sporne. Papir, tiskarske barve, transport….
Sabina, no očitno ne vem točne definicija gverila marketinga. Vsekakor se mi zdi packanje javnih površin, ki so že itak preveč “nastlane”, etično sporno.
No, nekako je seveda treba povedati strankam, da obstajaš, vendar je dovolj etičnih in nevsiljivih reči (sama praviš internet in s tem se strinjam), kjer se človek sam odloči, da sprejme reklamo ali pa ne.
Papir? Odvisno, koliko, za kaj, kako, … Sam nisem čisto proti papirju.
Hvala za komentar.
Meni se zdi alternativa gverile virusni marketing. Le ta pa zahteva nekaj več inovativnosti. Narediti tako odštekano reklamo ali video, da se širi kot virus.
Kvalitetno delo pa je tako ali tako zakon in tudi deluje kot virusni marketning.
Ja, virusni marketing in Word-of Mouth (Od ust do ust), kot pravi naša predavateljica Terri Whitesel. Ali ni zadnjič na tvojem seminarju govorila prav o moči marketinga od ust do ust? In da se pravzaprav takemu marketingu najbolj verjame. Zdi se naravno, pa vendar se tega premalo zavedamo in se gremo neke marketinške akcije, ki ogromno stanejo in še ne vem če prinesejo rezultate. Ali pa packamo javne površine …, kar pa po moje ni etično.
Saj tudi jaz ne vem točne definicije gverila marketinga. Za moje pojme je to marketing z minimalnimi oziroma omejenimi sredstvi. Nobenih razkošnih oglasov ali plakatov, ampak takšne akcije, kot si jo omenil v tekstu. Res pa je, da je možnosti za marketing z omejenimi sredstvi veliko in ni potrebno packati in vsiljevati okolice. Po moje je virusni marketing in od ust do ust tudi možno uvsriti v t.i. gverila marketinga v primeru, da pač nimaš na voljo razkošje sredstev in se pač zanašaš na kreativnost, prodornost in kvaliteto tega kar delaš.
Je pa res, da izraz gverila ni ravno posrečen, ker gverilo pač asociiramo z nečim negativnim.
Aha. Sem tudi na Wikipedio pogledal in imaš prav. Minimalna sredstva, pa čas, kreativnost, …
Se strinjam s tem kar praviš: “Res pa je, da je možnosti za marketing z omejenimi sredstvi veliko in ni potrebno packati in vsiljevati okolice.” Ni etično, pa še ali sei predstavljaš ulice popackane s tisočimi oglasi?
Hvala, da si se oglasila.