Prispevki

Ni treba biti prijatelj svojega otroka

Predlagala mi je, da naj pišem o tem ali je mama lahko otroku prijateljica. Občutek sem dobil, da želi biti petintridesetina mamica prijateljica svojih štirim otrokom.

Očetje na “ignore”

Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti.

Disciplina – nepriljubljena beseda. Tako kot driska. (AVDIO)

Sem premišljeval o (ne)disciplini staršev in posledično otrok. Počasi dojemamo, da je pomembna, samo težko se je disciplinirati. Ker nimamo - discipline. In ker ne vidimo velike slike.

Dobijo še preden si zaželijo in to prekmalu, preveč, prepogosto.

Predstavljajte si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupi vse kar si zaželi. Ni težko, kajne? Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Kar otrok izreče, dobi. Pogosto pravzaprav še preden izreče. In tako dobi prekmalu, preveč in prepogosto. Da bi le bil srečen!

Kako mama "neusmiljeno" trenira svoje otroke. Račka seveda.

Na YouTube-u sem pred časom našel zanimiv video, ki prikazuje male račke, ki se trudijo preskočiti dve (za njih) kar visoki dve stopnici. Mama raca jih z vrha stopnic samo spodbuja in jim ne pomaga. Boge račke ... si misli človeška mami in tudi ati. Česa se lahko človeški starši naučimo od neumnih račk?

Mami prebere domače branje in mi pove obnovo

Mlado dekle Petra v komentarju na članek "Slušalka v ušesu ..." pravi: "Moji sošolki na primer, mama prebere domače branje in ji potem pove obnovo. Moji starši tega niso nikoli podpirali in tudi meni se zdi neumno, saj se pravzaprav učimo zase." Neverjetno, da ima mlado (sklepam, da je še v osnovni ali srednji šoli) več pameti, razsodnosti in znanja o vzgoji otrok kot prenekatere matere in očetje. Katerih izkušenj starši ne omogočimo svojim otrokom? Ali ni to pravzaprav kriminalno dejanje?