Loška planinska pot: 200 km polhograjskega, cerkljanskega in loškega sredogorja (FOTO)

8 dni in in natančno 2 uri in 20 minut (pa saj to ni pomembno) smo porabili, da smo prehodili celotno Loško planinsko pot. Nekaj o poti, nekaj vtisov s poti in 60 čudovitih fotografij.

Dolga pot je pred nami

Danes se odpravljamo spet na dolgo pot. Zadnja tri leta smo hodili po slovenskem delu E6, tokrat bomo šli v po polhograjskem, cerkljanskem in loškem hribovju - po Loški planinski poti. Izkušnja dolge poti nas je prevzela.

Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje smo bili? (FOTO)

Danes pa je na vrsti uganka: "Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje je to?" Pomagajte si s fotografijami. Včeraj smo bili (sin, prijatelj in jaz) namreč na eni od zame najlepših hribovskih tur, ki pa je ne želim podrobno opisovati. Zakaj ne? Ker želim, da ta odmaknjeni svet ostane še nekaj časa nedostopen za množičnost planinskega turizma. Sladokusci ga pa itak poznamo. In zanj se je treba malo bolj potruditi.

S kolesom po Poti spominov in tovarištva (FOTO)

Nedeljsko popoldne sva s sinom izkoristila in se zapeljala s kolesom okoli celotne trase 32,5 km Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane. Še nikoli nisem prehodil ali prevozil celotne poti, četudi sem vsak teden vsaj dvakrat na njej. Pot izredno cenim in je ena boljših zadev, ki so nam ostale iz komunizma. Del na Golovcu sem tudi sam pomagal graditi - ko sem bil še gimnazijec. Skozi stanovanjska naselja je slabo označena, drugače pa lepa - najlepši je gotovo "domači" Golovec.
,

Dan, ko sem začutil domoljubje (FOTO, VIDEO)

Tradicionalni pohod treh pevskih skupnosti: Solčavske (citrar Klemen Matk), Jezerske (kvartet Jutro) in Kortske iz avstrijske Koroške (kvintet bratov Smrtnik) je pravi praznik zdravega domoljubja in povezovanja. Vesel sem, da sem bil letos lahko zraven. Hvala vsem pevcem in organizatorju Klemnu Matku za tole izkušnjo.
,

Opažanja in občutki z Balkana

Z avtobusom smo potovali prav na jug Balkana - v Grčijo. Za nekaj ur smo se ustavili v Srbiji in preživeli dve noči v Makedoniji. Zavedam se, da je za pravo spoznavanje države teh nekaj ur premalo, vendar dovolj za občutenje ljudi, dovolj za začutiti vibracije meni tako ljubih slovanskih narodov s katerimi smo si včasih delili skupno državo. Nekaj opažanj in občutkov.

Dišeča brezpotja pod Kalško goro (foto)

Kamniške Alpe, tako na dosegu nam Ljubljančanom, pa tudi Štajercem in Gorenjcem, ponujajo še obilo poti, ki so daleč od množičnosti obiska. Eno takih sva izbrala s prijateljem Sašom Leskovškom za najino prvo skupno hribovsko turo. Namenila sva se osvojiti Kalško goro nad Cojzovo kočo; pa ne po klasični od koče, pač pa po lovski od Žagane peči. Turo priporočam vsem, ki imate vsaj malo žilice za iskanje brezpotij. Tura niti orientacijsko niti tehnično ni zahtevna. V tem času je pot dobesedno posuta z gorskim cvetjem, ki lepo diši.

Komna: kraljestvo samote in lepote

Komna je lepa. Saj pot od Savice do Doma na Komni se res vleče po vseh tistih serpentinah, samo ko si pa enkrat gor na planoti, se ti pa ponudijo možnosti - pogledov in poti. Poleti in pozimi. Lansko leto sem se sam odpravil na Lanževico in preko Lepe Komne, letos sem ubral drugo smer: Bogatin, Mahavšček in preko planine Govnjač nazaj do Doma na Komni. Lansko leto sem se v kraljestvo Komne podal sam, letos sva šla skupaj s sinom. Prav vesel sem, da je šel z menoj. Malo sva kramljala, ali pa bila tudi kar tiho. Kar v hribih in tudi sicer kar paše.