Vrh Bače: Vrh, ki je pravzaprav sedlo

Jesenski dnevi, ki – še posebej, če so mrzli – vabijo bolj na južna pobočja. Povabljeni torej po južnem pobočju na vrh, ki pa je pravzaprav sedlo – na Vrh Bače. Vrh Bače, sedlo med Podbrdom v Baški grapi in Bohinjsko Bistrico ali bolj lokalno med Slatnikom (1597) in Koblo (1493 m) zato ni najvišji, pač pa le najbolj oddaljeni cilj tega izleta. Pristop s Petrovega brda je izjemno lahek in nenaporen. Prava družinska tura po udobnih mulaterah. Midva sva PREPROSTO uživala vsako minuto.

Na Spodnje Bohinjske z "une" strani

Ne vem zakaj sem že velikokrat bil na Rodici, pa pravzaprav vedno s "te" strani - z Bohinjske namreč. Četudi sem doma iz Ljubljane in mi je dostop do Baške grape bližji (do Podbrda je 70 km), kot do Bohinja (80 km), mi do sedaj še ni prišlo na misel da bi šel na Rodico po južni, sedaj vidim - lepši strani. Včeraj sem se zavestno odločil za tole lepo krožno pot po južnih pobočjih Spodnjih Bohinjskih.

Struška: Najbolj dolgočasna gora v Karavankah

Karavanke so bolj položne kot Kamniške ali Julijci, tudi nekaj nižje, bolj zaobljene in zelo, zelo lepe. V verigi med Stolom in Kepo, kjer kraljujeta popularna Golica in dobro obiskana Dovška baba, je Struška nekaj posebnega. Struška je namreč že na prvi pogled dolgočasna gora. Lepo zaobljena in razpotegnjena, pravzaprav kar planotasta, poraščena z ruševjem se vleče kakšni dve uri hoda med sedloma Seča in Kočna. Le kdo si jo želi obiskati, ko pa vrh med ruševjem komaj najdeš? Pa vendar sva jo z ženo v nedeljo obiskala in ni nama žal.

Štiri dni sam po samotnih “pstotah” Idrijskega (FOTO)

"A vi pa kar sami po teh "pstotah"?" me je vprašala starejša ženička, ki je sedela na pragu pri Tratniku v Čekovniku v dolini Zgornje Idrijce. Tokrat sem se namenil kar sam prehoditi polovico 184 km dolge Idrijsko-cerkljanske planinske poti. Hoditi sam po samotnih gozdovih je res pravi blagoslov.

Peš je zakon ali romanje iz Ljubljane na Kurešček

Oni dan sva se z ženo odpravila na romanje do Kureščka kar od doma. Tako kot včasih, ko so se ljudje na romanja ali kot jim tudi pravimo na božje poti skoraj obvezno odpravili peš. Romanje je pot na vsaj štiri načine ...

Z Martinj vrha čez Blegoš v Javorje

Včeraj je ženina teta Ivanka v Martinj vrhu praznovala častitljivo obletnico življenja - 90 let. Čestitike in želim, da jo Bog še dolgo ohranja živahno, radovedno, zdravo. Pa sem se odločil, da jo proti koncu praznovanja mahnem na bližnji hrib - mogočni Blegoš - in naprej v Poljansko dolino. Kar lep zalogaj za kratko popoldne. Sem sicer tekel, pa še je trajalo več kot tri ure ...

Po "balkonih" pod Storžičem in nočni ogled gorenjskih vasi

Že pred časom sem pisal o možnostih, ki jih nudi Storžič in njegova okolica. Opisal sem hribovsko turo pod Storžičem, ki ji lahko sami določite težavnost. Zadnjič smo se povzpeli do prvih razgledišč pod Storžičem, sedaj sem pa po "balkonu" nadaljeval do planin pod Storžičem, ter se vzpel še na Tolsti vrh in Križko goro. Primerno za planince z dobro kondicijo, ki se na koncu ne ustrašijo enoinpolurnega pešačenja med gorenjskimi vasmi.

Treking na B-P: iz Selške v Poljansko in do Polhovega Gradca

Včeraj smo imeli opravke v Golici nad Selci v Selški dolini, približno 45 km iz Ljubljane. Pa sem se po končanem delu okoli 12. ure odpravil peš proti domu, da vidim do kje lahko pridem do večera. Čez hribe in doline. Zvečer sem pohod končal v Polhovem Gradcu. Utrujen in lačen, a zelo vesel.